Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni mogoče govoriti o ravnanju obdolženih v silobranu, če sta s konfliktom pričela onadva, napad s sprejem in nožem, česar oškodovanec ni imel pa zgolj predvidevala kot možen brez realne osnove.
Pritožbi obdolženega D. P. in obdolženega F. P. po zagovorniku se z a v r n e t a kot neutemeljeni in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženi D. P. in obdolženi F. P. sta dolžna plačati vsak po 50.000,00 SIT povprečnine.
Z v uvodu navedeno sodbo sta bila obdolženi D. P. in obdolženi F. P. spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 133/II in I v zvezi s čl. 25 KZ. Obema je bila izrečena pogojna obsodba, obdolženemu D. P. z določeno kaznijo 6 mesecev zapora in preizkusno dobo 3 let, obdolženemu F. P. pa z določeno kaznijo 3 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let. Skladno z določilom čl. 95/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sta bila obsojena še na nerazdelno povrnitev stroškov kazenskega postopka, doslej znanih v višini 28.600,00 SIT ter plačilo povprečnine, pri vsakemu od njiju odmerjene v višini po 40.000,00 SIT.
Proti tej sodbi sta se pritožila obdolženi D. P. sam, obdolženi F. P. pa po svojem zagovorniku, oba zaradi kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Pritožnika katera ne osporavata pravilnosti izpodbijane sodbe v njenih ugotovitvah, da je oškodovanec prav zaradi brce z nogo in udarca s pestjo roke v glavo, kar sta mu prizadejala onadva, zadobil lahko telesno poškodbo na način, s katerim se lahko telo tudi hudo poškoduje, iz istih ali vsaj podobnih razlogov grajata nadaljnjo odločitev sodišča prve stopnje, ko jima to ni verjelo, da sta povedano storila, ker sta ravnala v silobranu. Pri tem izražata prepričanje, da izpovedbi prič - oškodovanca in njegove žene niso resnične, kar da potrjujejo v pritožbah naštete razlike v njunih izpovedbah, če jih primerjamo med sabo, s tem kar sta povedala v pravdnem postopku, ki se v zvezi s to zadevo vodi oziroma o tem, kar sta izjavljala ob različnih zaslišanjih v tem kazenskem postopku.
Takšnim navedbam sodišče druge stopnje ni moglo slediti. Do zatrjevanih razlik v njunih izpovedbah je sicer prihajalo, vendar v za razsojo nebistvenih delih. Do takšnih razlik zaradi poteka časa, kar je zapisalo že sodišče prve stopnje prihaja, k temu pa je dodati, da to v bistvu še podkrepljuje verodostojnost izpovedi, saj dokazuje, da priči v zadevi ne govorita naučeno, ampak tako, kot se zadeve spominjata. K povedanemu je potrebno dodati še nadaljnje okoliščine, katere nikakor ne govore v prid obdolžencu. Od teh je opozoriti predvsem na to, da sta bila obdolženca tista, ki sta povzročila konfliktno situacijo, ko sta videla kaj sta storila, pa s kraja dejanja pobegnila in to skušala storiti tudi kasneje, ko sta se vrnila, tam pa videla policijo. Še pomembnejše za razsojo pa je dejstvo, da oba govorita le o domnevni ogroženosti, obdolženi D. P. s sprejem, obdolženi F. P. pa z nožem, ne enega ne drugega pa tam ni bilo. Ob nadaljnjih pravilnih ugotovitvah o zapletanju obdolžencev v podanih zagovorih, naštetih v obrazložitvi izpodbijane sodbe,se tako izkaže, da prav nobeden od pritožnikov ni ravnal v silobranu tako, da je sodišče prve stopnje ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja pri razsoji tudi pravilno uporabilo kazenski zakon.
V zvezi s pritožbo je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje še v odločbi o kazenskih sankcijah. Izrečeni pogojni obsodbi obdolžencema sta primerni kazenski sankciji s prilagojeno višino zagroženih kazni zapora in preizkusnima dobama. Zato ni videti potrebe po spremembi izrečenih kazenskih sankcij v korist kateregakoli izmed obdolženih.
Ker tudi uradni preizkus izpodbijane sodbe ni pokazal nepravilnosti, je bilo potrebno pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in izpodbijani sodbi potrditi.
Obdolženca s pritožbama nista uspela,zato morata plačati povprečnino.
Višini teh sta bili odmerjeni skladno z dobo trajanja in zamotanostjo pritožbenega postopka pa tudi premoženjskimi in pridobitnimi sposobnostmi vsakega izmed pritožnikov, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.