Jedro

Če bi na pritožbeni stopnji v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojo kolegico – upnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za reševanje zadeve na pritožbeni stopnji se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Upnica je pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila predlog za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, ki je v obveznosti dolžnika, da stori določena nadomestna dejanja. Sodišče je s sklepom In 1851/2011 z dne 11. 10. 2011 predlogu za izvršbo v pretežnem delu ugodilo, s sklepom z dne 28. 12. 2011 pa je ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo. Upnica je zoper ta sklep 11. 1. 2012 vložila pritožbo.

2. Dolžnik v odgovoru na pritožbo z dne 2. 2. 2012 predlaga prenos pristojnosti za odločanje na pritožbeni stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je upnica višja sodnica na Višjem sodišču v Mariboru.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku), ki se uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je upnica sodnica Višjega sodišča v Mariboru. Če bi na pritožbeni stopnji v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s svojo kolegico – upnico, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti za odločanje na pritožbeni stopnji, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Višje sodišče v Ljubljani.