Jedro

Zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, je bila mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. Zato je nastopila situacija urejena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Dopis upravne enote ni upravni akt in ne pomeni odločitve o zahtevku tožnice, zato navedeni dopis ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določajo določbe drugega in tretjega odstavka 2. člena ZUS-1 o predmetu upravnega spora.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom št. 362-18/1993-32 z dne 31. 7. 2009 zavrgel predlog tožnice za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 490-4-80/2005 z dne 22. 3. 2006 (1. točka izreka); ter odločil, da vsaka stranka nosi svoje stroške za izdajo tega sklepa (2. točka izreka). Z dopisom pod opr. št. 020-13/2012-10 z dne 6. 3. 2012 pa je Upravna enota A. tožnici odgovorila na njeno vlogo z dne 1. 2. 2012, ki jo je poslala na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, to pa jo je Upravni enoti A., dne 20. 2. 2012, odstopilo v pristojno obravnavo.

Tožnica v tožbi navaja, da je Upravna enota A. zavrgla predlog za obnovo postopka denacionalizacije njenih posestev v ... in okolici. V pravnem pouku pa je dodala, da je možno vložiti tožbo na Upravno sodišče, kar je predmet te vloge. V nadaljevanju navaja, da je sklep nesprejemljiv in v celoti zgrešen. Upravna enota poudarja razmere leta 1945 in ne upošteva sedanjega stanja. Danes je sama uradno priznana državljanka RS, za leto 1945 pa ji ta status oblasti in inštitucije odrekajo. To je potrebno zavreči, ker pravno ne drži. V Sloveniji je ostala do konca leta 1945, ko je bila brutalno izgnana brez vsake sodne odločitve. Tega dejstva Upravna enota A. ni upoštevala in je zato njena odločitev protiustavna. Prav tako oče, ki je bil jugoslovanski državljan, je služil ponovno svoj vojaški rok, kar je bila dolžnost in pravica državljanov Jugoslavije in mu z nobenim aktom to državljanstvo ni bilo odvzeto. Tako so vsi sklepi sodišč brez pravne podlage in slonijo na namišljenih postavkah.

Po pozivu sodišča, da predloži akt, ki ga izpodbija v upravnem sporu, je tožnica navedla, da gre za sklep Upravne enote Kranj št. 362-18/1993-32 z dne 31. 7. 2009 in akt št. 010-13/2012-10 z dne 6. 3. 2012, in ju priložila. Sodišče glede na njen odgovor šteje, da izpodbija navedena akta.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Upravni spor se sme sprožiti zoper dokončni upravni akt, ki je bil izdan na prvi ali drugi stopnji v postopku izdaje upravnega akta, odvisno od tega, kateri organ je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, potem ko zoper ta akt ni mogoče več vložiti redih pravnih sredstev v postopkih odločanja (drugi in tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V obravnavanem primeru je bil izpodbijani sklep Upravne enote Kranj št. 362-18/1993-32 z dne 31. 7. 2009 vročen tožničini pooblaščenki odvetnici A.A. dne 17. 8. 2009. Kot izhaja iz upravnega spisa, pritožba zoper sklep, zoper katerega je bila pritožba možna, ni bila vložena in je sklep postal pravnomočen dne 2. 9. 2009. Tožnica zoper izpodbijani akt, ki je akt organa prve stopnje, pritožbe ni vložila, zato je nastopila situacija, urejena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po tej določbi sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

Z obravnavano tožbo pa tožnica izpodbija tudi dopis Upravne enote A., ki pa ni upravni akt in ne pomeni odločitve o njenem zahtevku, zato navedeni dopis ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določajo citirane določbe ZUS-1 o predmetu upravnega spora. Ker torej dopis ni akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.