Jedro

Organ je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo zaradi razveze zakonske zveze. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, v prošnji za brezplačno pravno pomoč pa se je skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika, vloženo dne 12. 1. 2017, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku v postopku zaradi znižanja preživnine. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ pri ugotavljanju izpolnjevanja vsebinskega kriterija po določbah 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotovil, da se tožnikova prošnja nanaša na preživnino, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo z dne 30. 10. 2015, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. IV P 74/2015, in sicer v višini 60 EUR za vsakega od otrok, tožnik pa ima štiri otroke. Tožnik je v prošnji pojasnil, da navedene preživnine ne zmore plačevati, saj je na prestajanju dolgoletne zaporne kazni, v zavodu pa prejema nagrado za delo le v višini 50 do 70 EUR, kar za izpolnitev njegovih preživninskih obveznosti ne zadostuje, prihrankov pa nima. Ker meni, da bo tudi po prestani zaporni kazni nekaj časa brezposeln in brez prihodkov, želi, da mu sodišče preživnino zniža ali ga celo oprosti plačila preživnine za ta čas, saj mu zaradi nesposobnosti plačevanja preživnine grozita kazenski pregon ter rubežni postopek. Po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Glede na navedeno je organ za BPP tožnika pozval, naj pojasni, v čem so se od zaključka sodnega postopka IV P 74/2015 zmanjšale potrebe upravičencev do preživnine oziroma v čem so se od takrat zmanjšale njegove materialne ter pridobitne zmožnosti. Tožnik v svojih vlogah z dne 18. 1. 2017 in 6. 2. 2017 takih dejstev in okoliščin ni navedel. Navedel pa je, da se je v dogovoru z bivšo ženo odpovedal plačilu kupnine za hišo, katere solastnika sta bila, z namenom, da se iz sredstev njegovega deleža obračuna preživnina za otroke za čas, ko bo na prestajanju kazni zapora. Organ za BPP je na podlagi vpogleda v spis IV P 74/2015 in v dne 30. 10. 2015 sklenjeno sodno poravnavo ugotovil, da je bil tožnik že v času določitve preživnine na prestajanju kazni v ZPKZ Dob, preživnina pa je bila dogovorjena v tako nizkem znesku ravno zaradi dejstva, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni. Organ za BPP je še ugotovil, da tožnik dokazil o rednem izpolnjevanju svojih preživninskih obveznosti ni izkazal, čeprav je navedel, da bi mu zavod lahko omogočil delo, za katero bi prejemal od 50 do 70 EUR mesečno, kar pomeni, da bi svoje preživninske obveznosti lahko vsaj delno izpolnjeval. Morebiten dogovor med tožnikom in njegovo bivšo ženo o izročitvi dela kupnine za skupno hišo za namene kritja preživnine za otroke pa tudi ne predstavlja podlage za znižanje preživnine. Glede na to je organ za BPP presodil, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP, saj nima verjetnih izgledov za uspeh ter je njegovo prošnjo zavrnil. 2. Tožnik v tožbi navaja, da je na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Dob in je tako v položaju, ko ne more izpolnjevati preživninskih obveznosti, zaradi česar je sodišču predlagal znižanje preživnine ali oprostitev plačila preživnine za čas, ko prestaja kazen ter za obdobje po prestajanju kazni, ko bo brezposelna oseba. V času pravdnega postopka, v katerem je bila določena preživnina za otroke, se je tožnik nahajal v priporu in je bil iz glavne obravnave odstranjen, ko je zahteval, da sodišče pridobi listine, saj je žena pred razvezo prodala hišo na naslovu … za kupnino 80.000 EUR, ki jo je v celoti zadržala, čeprav sta bila solastnika vsak do ene polovice. Tožnik v zavodu prejema nagrado za delo v višini 50 do 70 EUR mesečno, kar ne zadošča za izpolnitev preživninske obveznosti niti za enega otroka, ob tem ko potrebuje sredstva še za lastne potrebe in nabavo znamk ter telefonskih kartic, da lahko komunicira s svojimi otroki. V tožbi dalje navaja, da je predlagal, naj sodišče njegov delež kupnine od prodane hiše obračuna v preživnino za otroke. Nadomestilo zdaj izplačuje preživninski sklad, vendar bo moral tožnik ta sredstva vrniti, grozi pa mu tudi kazenski pregon, ker ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine. Organ za BPP je prezrl, da je tožnik na dolgoletni zaporni kazni, brez premoženja in brez prihodkov. V zadnjih dvanajstih mesecih ni prejel nobene uradne pošte, da je bila določena preživnina. Šele iz opomina Preživninskega sklada je razvidno, da je vsa pošta prihajala na naslov nekdanje žene A.A., ki pa je pošto pred njim skrivala, tako da ni mogel ugovarjati. Tožnik bi v postopku pred sodiščem lahko dokazal, da je bil sklenjen dogovor o prodaji nepremičnine ter da se njegov delež kupnine 40.000 EUR nameni za preživnino otrok za čas prestajanja kazni zapora. Tožnik sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek oziroma da mu odobri zaprošeno BPP.

3. V naknadni dopolnitvi tožbe tožnik še navaja, da mu je BPP potrebna, da bi v postopku pred sodiščem lahko pojasnil okoliščine, v katerih se je leta 2015 odpovedal kupnini od prodane nepremičnine in da bi v tem sodnem postopku pravilno uveljavljal tožbene zahtevke.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo. V odgovoru se sklicuje na 8. člen ZBPP in 132. člena ZZZDR. Navaja, da tožnik ne v prošnji za dodelitev BPP niti v dopolnitvah ni zatrjeval okoliščin, ki so glede na 132. člen ZZZDR lahko podlaga za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine. Toženka se sklicuje tudi na sodni odločbi, sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1945/2016 z dne 20. 7. 2016 in sodbo tega sodišča IV Cp 1468/2016 z dne 2. 6. 2016. Dodaja, da je po sodni praksi pri odločanju, ali je poslabšano premoženjsko stanje preživninskega zavezanca tehten razlog za znižanje preživnine, treba upoštevati, ali je le ta še sposoben za delo in si je torej še zmožen poiskati dohodek, pri čemer je dolžan izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev; pri tem se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 970/2007 z dne 12. 12. 2007. Samo dejstvo, da je oseba v slabem premoženjskem in materialnem stanju po sodni praksi ne zadostuje za ugoditev zahtevku za znižanje preživnine; izkazati je potrebno, da so se razmere na strani preživninskega zavezanca objektivno spremenile v primerjavi z obdobjem, v katerem je bila določena, in sicer brez krivde preživninskega zavezanca. V zvezi z navedbami tožnika, da se je v dogovoru z bivšo ženo odpovedal izplačilu kupnine za hišo, katere solastnika sta bila, z namenom, da se iz sredstev njegovega deleža obračuna preživnina za otroke za čas, ko bo na prestajanju kazni zapora, pa toženka pojasnjuje, da to ni razlog, zaradi katerega bi sodišče ugodilo zahtevku za znižanje ali odpravo preživnine, kvečjemu obratno. Navedeno namreč pomeni, da je imel (oziroma ima) tožnik na razpolago sredstva za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine. Te navedbe tožnika lahko predstavljajo le ugovorni razlog v morebitnem izvršilnem postopku zaradi izterjave neplačane preživnine ali podlago za drug obligacijsko pravni zahtevek tožnika nasproti bivši ženi. Glede na navedeno toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se tožniku zavrne prošnja za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku zaradi znižanja preživnine.

7. Organ za BPP je v postopku ugotovil, da se tožnikova prošnja za BPP nanaša na preživnino, dogovorjeno s sodno poravnavo z dne 30. 10. 2015 v postopku IV P 74/2015 zaradi razveze zakonske zveze, vodenem pri Okrožnem sodišču v Kranju. Ker je ugotovil, da je bil tožnik že v času sklenitve sodne poravnave na prestajanju zaporne kazni, tožnik pa se je v prošnji za BPP skliceval kot na razlog za njegovo zahtevo, da sodišče zniža preživnino, zgolj na to okoliščino, je organ ob sklicevanju na 132. člen ZZZDR zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Z odločitvijo organa za BPP in njegovim razlogovanjem se sodišče strinja.

9. Po 132. členu ZZZDR (in ta določba predstavlja pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine) sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Po vpogledu v spisno dokumentacijo pa sodišče ugotavlja, da je organ za BPP pravilno ugotovil, da je bila preživnina za štiri nepreskrbljene otroke iz razvezanega zakona v mesečnem znesku 60,00 EUR za vsakega določena s sodno poravnavo z dne 30. 10. 2015 v postopku IV P 74/2015, vodenem pri Okrožnem sodišču v Kranju, in da je bila pri tem okoliščina, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni, že upoštevana, saj to eksplicitno izhaja iz zapisnika z dne 30. 10. 2015 v navedeni zadevi (da je bil glede na sposobnost tožnika, ker prestaja zaporno kazen, s strani zakonite zastopnice otrok predlog za plačilo preživnine znižan na 60,00 EUR). Organ pa je tudi pravilno ugotovil, da tožnik v prošnji za BPP z dopolnitvama z dne 18. 1. 2017 in 6. 2. 2017 tudi ni navedel drugih okoliščin, ki bi potrjevale spremembo zmožnosti tožnika, na podlagi katere je bila preživnina določena, ali spremembo potreb upravičencev (otrok). Tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča pa je razlog (pogoj) za spremembo preživnine (le) sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev; po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca(1). To pa pomeni, da je mogoče pritrditi zaključku organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP, da bi izkazoval verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku za znižanje preživnine, saj je tožnikova zahteva za znižanje preživnine očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s tretjim odstavkom tega člena). Neutemeljena je tako tožbena navedba, podana v smeri, da je organ nepravilno ocenil izglede tožnika za uspeh v sodnem postopku za znižanje preživnine, saj naj bi prezrl, da je tožnik na prestajanju dolgoletne zaporne kazni; prestajanje kazni zapora je bilo namreč, kot že navedeno, pri določitvi preživnine (dogovoru o preživnini) v sodni poravnavi z dne 30. 10. 2015 že upoštevano ter tako v smislu 132. člena ZZZDR ne predstavlja spremembe zmožnosti tožnika, zaradi katere bi bila lahko preživnina znižana.

10. Kot utemeljenih tako ni mogoče upoštevati tožbenih navedb (ki jih je sicer podal že v postopku pred organom za BPP), da znaša nagrada za delo v zaporu lahko le od 50 do v 70 EUR mesečno, prihrankov pa tožnik nima ter tako ne zmore izpolnjevati preživninskih obveznosti. Tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča (namreč) velja, da če sodišče spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne ugotovi, da ne more spremeniti preživnine, ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca(2).

11. Za postopek odločanja o dodelitvi BPP zaradi znižanja preživnine (tudi) niso pravno pomembne navedbe, ki se nanašajo na postopek izterjave dolga iz naslova izplačila nadomestila preživnine Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Preživninski sklad), in sicer da naj bi tožnik ne prejel nobene uradne pošte, da naj bi bila določena preživnina ter da mu nekdanja žena ni izročala pošte in zato ni mogel ugovarjati itd.. Postopek izterjave dolga s strani Preživninskega sklada je drug, ločen postopek, ki s postopkom za znižanje preživnine pravno ni povezan (kolikor pa so tožnikove navedbe podane tudi v smeri, da ni mogel ugovarjati zoper odločbo, s katero je bilo s strani Preživninskega sklada njegovim otrokom priznano nadomestilo preživnine, ker je tožnik ne plačuje, sodišče zgolj dodaja, da preživninski zavezanec ni stranka v takem postopku ter odločbe ne more izpodbijati).

12. Po presoji sodišča pa je organ za BPP prav tako utemeljeno zavrnil tožnikove navedbe o tem, da bi bilo treba upoštevati tudi dogovor o prodaji hiše v solastnini, za katerega tožnik zatrjuje, da ga je pred razvezo sklenil z nekdanjo ženo, in po katerem naj bi ona zadržala tudi njegov delež kupnine v višini 40.000,00 EUR za namen preživljanja otrok, ter da mu je bilo v postopku sklepanja poravnave onemogočeno, da bi uveljavljal to okoliščino, zato naj bi jo dokazoval v sodnem postopku za znižanje preživnine. Kot ugotavlja sodišče, iz zapisnika v zadevi IV P 74/2015 z dne 30. 10. 2015 (namreč) izhaja, da je tožnik sodno poravnavo (tudi) o višini preživnine za otroke dne 30. 10. 2015 sklenil ter je v postopku za znižanje preživnine ne bo mogel izpodbijati, prav tako pa v tem postopku tudi ne bo mogel dokazovati obstoja zatrjevanega dogovora v zvezi s prodajo hiše. Take zahtevke (izpodbijanje sodne poravnave, uveljavljanje obligacijsko pravnega zahtevka v zvezi s prodajo hiše v solastnini zoper nekdanjo ženo) bo lahko, če se bo tako odločil, uveljavljal le v drugih postopkih pred sodiščem; zato morebitno uveljavljanje takih zahtevkov tudi ne more biti relevantno za presojo upravičenosti tožnika do BPP za sodni postopek za znižanje preživnine.

13. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo.

opomba (1) : Sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016 in II Ips 79/2016 z dne 14. 7. 2016 opomba (2) : Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016