Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da tožencem povrne pravdne stroške v zneskih, kot je podrobneje razvidno iz izreka sklepa.
Proti sklepu se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter samo odmeri stroške pravdnega postopka in jih naložil v plačilo tožencem, oz. sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je vložila tožbo na razveljavitev pogodbe o preužitku ter zahtevala, da se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje, ki je bilo pred sklenitvijo izpodbijane preužitkarske pogodbe, ter da prvotoženka z njo sklene prodajno pogodbo, s katero ji bo prodala solastninski delež na določeni nepremičnini. Tožnica je tožbo umaknila zato, ker so toženci v pravdni zadevi pod opr. št. II P 2716/2006 sklenili poravnavo, s katero so sami razvezali predmetno pogodbo o preužitku, s tem pa ni bil več podan pravni interes za nadaljevanje pravde. Gre torej za situacijo iz 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Po mnenju pritožbe so toženci izpolnili zahtevek in so torej dolžni tožnici, kljub umiku tožbe, povrniti pravdne stroške.
Na pritožbo tožnice so podali odgovor posebej prvotoženka ter skupaj drugo in tretje toženca. Navajajo, da s sklenitvijo sodne poravnave v postopku pod opr. št. II P 2716/2006 niso izpolnili zahtevka iz tožničine tožbe. Preužitkarska pogodba je bila razvezana zaradi nesporazumov pri njenem izpolnjevanju, ne pa zaradi navideznosti te pogodbe.
Pritožba ni utemeljena.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni moč uporabiti določbe 158. člena Zakona o pravdnem postopku. S sodno poravnavo je bila pogodba o preužitku razvezana, ne pa razveljavljena iz razloga njene navideznosti. Poleg tega je z realizacijo sodne poravnave le delno vzpostavljeno stanje, kot je to uveljavljala tožnica v tožbenem zahtevku. Vzpostavlja se sicer prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ne pa tudi obveznost prvotoženke, da s tožnico sklene prodajno pogodbo. Toženci torej niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka in torej ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Ob navedenem pa je odločitev prvega sodišča, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške pravilna in zakonita, pri čemer same odmere stroškov pritožba ne izpodbija. Zato jo je treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep.
Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspele pritožbe in dejstva, da za odločanje o pritožbi glede na vsebino zadeve odgovora na pritožbo nista bila potrebna stroška.