Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se je dedič odpovedal dediščini, nima pravice do nujnega deleža.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišče prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo: 1. obseg zapuščine; 2. da sta se zakonita dedna upravičenca vdova Š. B. ter sin M. B. odpovedala dediščini, nato pa razglasilo zakonitega dediča zapuščine, in sicer zapustnikovega sina J. B. 2. Zoper sklep se pritožuje M. B. s predlogom za njegovo razveljavitev, češ da sodišče njegove izjave ni pravilno povzelo oz. razumelo. Glede sprejema dediščine je bil namreč neodločen, sodnico je razumel, da lahko o vsem še razmisli, nato pa je kar že prejel sklep, nad katerim je presenečen. Zapisnik je podpisal, ne da bi ga prebral, misleč, da vsebuje tisto, kar je povedal. Ni se namreč mogel odločiti, ker ni vedel, koliko je dolgov in kako je oče za časa življenja razpolagal s svojim premoženjem. Zato tudi ni vedel, kakšne vse pravice ima, konkretno da ima pravico do nujnega deleža. Sedaj se priglaša k dedovanju ter zahteva nujni delež, upoštevajoč vsa darila, ki jih je dal zapustnik za časa življenja drugim dedičem.
3. Nihče od sodedičev na pritožbo ni (pravilno) odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinskega postopka (1. odst. 133. čl. Zakona o dedovanju; ZD). Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna (1. odst. 136. čl. ZD). Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odst. 138. čl. ZD).
6. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi 22. 10. 2012 izhaja, da se je pritožnik zapuščini odpovedal. Zapisnik je dolg zgolj eno stran, dedič pa ga je podpisal brez pripomb. Ni videti prepričljivega razloga, da bi bilo res, kar navaja, da je namreč izjavil nekaj drugega, kot piše v zapisniku. Za to pritožnik ne predlaga tudi nobenega tehtnega dokaza.
7. Ker se je dediščini odpovedal, nima pravice niti do nujnega deleža. 8. Izpodbijani sklep o dedovanju je torej v celoti pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).