11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 11. junija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1427/2000 z dne 14. 2. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 506/97 z dne 6. 6. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik izpodbija v izreku navedeni sodbi, s katerima mu je bilo naloženo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 350 000 SIT. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. Meni, da ga je sodišče v dokaznem postopku postavilo v neenakopraven položaj v primerjavi z nasprotno stranko, ker ni dopustilo izvedbe dokazov, ki jih je predlagal, sledilo pa je dokaznim predlogom nasprotne stranke.

Sodišču pritožnik očita tudi, da je s tem, ko je tožnici prisodilo odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, prekoračilo tožbeni zahtevek.

Zahteva po enakem varstvu pravic, ki izhaja iz določbe 22. člena Ustave in je poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, se mora odražati tudi v dokaznem postopku. Za sodišče iz te ustavne določbe izhaja obveznost, da v dokaznem postopku zagotovi enakopravnost strank in kontradiktornost. Ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, pa stranki v postopku ne dajejo pravice od sodišča zahtevati, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. O obstoju kršitve pravice do enakega varstva pravic v postopku zato ni mogoče sklepati zgolj na podlagi okoliščine, ali je sodišče izvedlo vse predlagane dokaze, pač pa je pri tem treba upoštevati vse okoliščine primera in celoten tek postopka.

Ustavno sodišče ocenjuje, da sta v obravnavani zadevi sodišči prve in druge stopnje dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložili, da je bilo že iz izvedenih dokazov mogoče zanesljivo sklepati o obstoju odločilnih dejstev in da zato nista sledili vsem dokaznim predlogom pritožnika; iz celotnega teka in rezultata postopka zato ni mogoče sklepati, da pritožniku ni bil zagotovljen pošten dokazni postopek. Mnenje izvedenke medicinske stroke, ki je sodelovala v postopku, je sodišče ocenilo kot strokovno in natančno. Izvedenka je po oceni sodišča prepričljivo odgovorila na vsa za odločitev pomembna vprašanja, zato je sodišče razumno ocenilo, da ni razlogov za postavitev še enega izvedenca medicinske stroke, in je tak pritožnikov predlog zavrnilo. Glede izvedbe dokazov z vpogledom v zdravstveni karton tožnice in z zaslišanjem zdravnika, ki je tožnico pregledal po poškodbi, je sodišče ocenilo, da za odločitev v zadevi ni potrebna, saj je dejstva, ki naj bi jih z izvedbo navedenih dokazov ugotovilo, že ugotovilo z izvedbo drugih dokazov. Navedeni razlogi za zavrnitev pritožnikovih dokaznih predlogov so razvidni iz obrazložitev izpodbijanih sodb.

Tudi na pritožnikov očitek o prekoračitvi tožbenega zahtevka je v obrazložitvi izpodbijane sodbe odgovorilo že Višje sodišče in pritožniku pojasnilo, da zahtevek za odškodnino za "pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnosti", kot ga je v tožbi oblikovala tožnica, po vsebini smiselno ustreza zahtevku za odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Ker je ugotovilo, da je ta tožničin zahtevek utemeljen, mu je sodišče ugodilo in tožnici prisodilo odškodnino iz tega naslova. V čem naj bi ta odločitev sodišč kršila pritožnikove ustavne pravice, pritožnik ne pojasni, Ustavno sodišče pa take kršitve tudi ni ugotovilo.

Ker z izpodbijanima sodbama pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam-Lukić