Jedro

Čas plačila kupnine po kupoprodajni pogodbi ne vpliva na odmero dohodnine niti na odmero davka od dobička iz kapitala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 574/97-26 z dne 30.6.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.1.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 22.12.1994, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 1993 v znesku 74.675,00 SIT od pokojnine in katastrskega dohodka in nadomeščena odločba Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 14.7.1994, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 1993 tudi od zneska 2.132.960,00 SIT, ki ga je tožnica napovedala kot del dobička iz kapitala od prodaje stanovanja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena in da je pravilen tudi postopek pred njeno izdajo. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 napovedala dohodke pokojnine, katastrski dohodek in znesek 2.132.960,00 SIT, ki ga je opredelila kot del dobička od prodaje stanovanja. Organ prve stopnje ji je z odločbo z dne 14.7.1994 odmeril dohodnino na podlagi napovedanih dohodkov. V pritožbenem postopku pa jo je nadomestil z novo odločbo z dne 22.12.1994 in tožnici odmeril dohodnino za leto 1993 samo iz dohodka pokojnine in katastrskega dohodka. V upravnih spisih je odločba Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 16.12.1992, s katero je bil tožnici odmerjen od dobička iz kapitala od prodaje stanovanja po kupoprodajni pogodbi z dne 15.12.1992 davek v znesku 754.807,00 SIT in ugotovljena vrednost kapitala 4.702.500,00 SIT. V upravnih spisih ni podatka, da bi se tožnica zoper to odločbo pritožila. Njeno zatrjevanje, da ji je dobiček od navedene prodaje nastal v času plačila kupnine, torej tudi v letu 1993, je neutemeljeno. Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91, v nadaljevanju ZDoh) se štetejo v osnovo za dohodnino dohodki, doseženi v koledarskem letu, za katero se odmerja dohodnina. Po 52. členu ZDoh je zavezanec za davek od dobička iz kapitala tudi fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, ne glede na to, ali so prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom desetih let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za plačane davke razen v primerih, ko se od prodaje ne plača davka na promet nepremičnin. Osnova za davek od dobička iz kapitala in dohodek, ki se všteva v osnovo za dohodnino, ni kupnina za prodano nepremičnino, ampak s prodajo dosežen dobiček, ugotovljen po določbi 53. člena ZDoh, ki določa, da je osnova za davek razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve.

Davčna obveznost nastane z datumom sklenitve kupoprodajne pogodbe, ne glede na to, kdaj je opravljeno plačilo kupnine. Po podatkih upravnih spisov je bil tožnici dobiček iz kapitala od prodaje stanovanja v letu 1992 vštet v osnovo za odmero dohodnine za leto 1992. Zato v tem upravnem sporu, ko se presoja odločitev o odmeri dohodnine za leto 1993, niso upoštevni tožbeni ugovori v zvezi z odmero dohodnine za leto 1992. Utemeljeni tudi niso tožbeni ugovori, da bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe opraviti nov ugotovitveni postopek, saj je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), v pritožbenem postopu pa je tožnica tudi sama spremenila podatke v napovedi za odmero dohodnine za leto 1993 in prečrtala navedbe glede napovedanega dobička iz kapitala.

Tožnica se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo tožbenih ugovorov o kršitvah materialnih in procesnih predpisov, človekovih pravic in svoboščin, civilizacijskih standardov in mednarodnih konvencij, ki da so bile storjene v upravnih postopkih odmere dohodnine za leto 1992 in 1993. Uradna oseba davčnega organa prve stopnje je samovoljno spremenila vsebino njenega zahtevka oziroma podatke davčnih napovedi. V upravnih postopkih odmere dohodnine sploh ni bil izveden ugotovitveni postopek. Zaradi takšnega ravnanja ima škodo, za katero odgovarja po določbi 26. člena Ustave RS uradna oseba davčnega organa. Zahteva ponovitev odmernega postopka oziroma skupno presojo odločb o odmeri dohodnine za leto 1992 in 1993. Kupoprodajna pogodba za stanovanje je res bila sklenjena leta 1992, vendar je bilo tudi sklenjeno, da se kupnina plača v dveh delih. Šele v letu 1993 je dobila drugi del kupnine, saj je oseba, s katero je sklenila kupoprodajno pogodbo, čakala na sredstva iz stanovanjskega kredita. Zahteva ponovno odmero dohodnine, s katero bo na zakonit način odločeno o glavnici in v posledici katerega bodo odpadle zamudne obresti, ki jo bremenijo po krivdi uradne osebe davčnega organa. Če ni prejemka, oziroma v obravnavani zadevi kupnine, ni iz česa plačati davka od dobička iz kapitala. Zato ne sprejema stališča, da bi že v letu 1992 nastala obveznost plačila celotnega zneska davka od dobička.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je bila tožnici odmerjena dohodnina za leto 1993. Ker se po določbah ZDoh dohodnina odmerja za vsako leto posebej in je vsaka odmera samostojen upravni postopek, v obravnavanem upravnem sporu ni mogoče uveljaviti ugovorov, ki se tičejo postopka odmere dohodnine za leto 1992. Zato je tudi sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbene ugovore, s katerimi je tožnica ugovarjala odmeri dohodnine za leto 1992 oziroma zatrjevala, da bi že tožena stranka morala skupaj obravnavati odmero dohodnine za leto 1992 in 1993. Samostojna upravna postopka sta tudi postopek odmere davka od dobička iz kapitala in izterjava neplačanega davka, zato tožnica v tem upravnem sporu tudi ne more uspeti z ugovori glede višine zneska odmerjenega davka od dobička iz kapitala in dolžnosti plačila obresti.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničino tožbo in za zavrnitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Opredelilo se je do vseh pritožbenih ugovorov in ne drži, da naj ne bi dovolj upoštevalo navedb, ki naj bi po tožničinem zatrjevanju izkazovale kršitve v postopku odmere dohodnine za leto 1993. Glede na podatke upravnih spisov tudi ne drži, da bi uradna oseba organa prve stopnje samovoljno spremenila podatke v napovedi za odmero dohodnine za leto 1993, saj izhaja iz napovedi, ki je v upravnih spisih, da je spremembo tožnica potrdila s podpisom.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, je tožena stranka pravilno vštela v osnovo za dohodnino za leto 1993 dohodke iz pokojnine in katastrski dohodek in od te osnove tožnici pravilno odmerila dohodnino. Pravilno je stališče, da v osnovo za odmero dohodnine za leto 1993 ni mogoče všteti zneska 2.132.960,00 SIT, ki naj bi po tožničinih navedbah predstavljal del dobička od prodaje stanovanja. Čas plačila kupnine po kupoprodajni pogodbi z dne 15.12.1992, na kar se sklicuje tožnica, ne vpliva na odmero dohodnine niti na odmero davka od dobička iz kapitala. Kot je že navedlo sodišče prve stopnje je dohodnina letni davek in se posamezni dohodki, ki so po 2. členu ZDoh opredeljeni kot viri dohodnine, vštevajo v osnovo za dohodnino tistega leta, v katerem so bili doseženi. Dohodek iz kapitala je v 2. členu ZDoh opredeljen kot vir dohodnine, ki se po 3. členu ZDoh odmeri s posebno odločbo. Odmeri se od osnove, ki je razlika med prodajno ceno in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve, davčna obveznost pa nastane s prodajo, kar pomeni z dnem sklenitve kupoprodajne pogodbe. Ker po podatkih upravnih spisov tožnica v letu 1993 ni sklenila kupoprodajne pogodbe za stanovanje in s tem v zvezi ni dosegla dobička iz kapitala in ji tudi za to leto ni bila izdana nobena odmerna odločba, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka pravilno odločila, ko je v pritožbenem postopku na podlagi listin ugotovila drugačno dejansko stanje od prvotno napovedanega in z nadomestitvijo prvotne odločbe o odmeri dohodnine za leto 1993 odpravila napako organa prve stopnje. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ker z njimi tožena stranka le ponavlja že uveljavljane ugovore.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.