Jedro

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, če je bil predsednik senata, ki je odločal v upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je izdal in podpisal odločbo tožene stranke, izdane v prejšnjem postopku in odločbo tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, razveljavi se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1904/98-13 z dne 7.7.1999 in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 3.11.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila njihovo pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Izpostava V.R., z dne 19.3.1998. Z navedenim sklepom je bil zavržen njihov predlog za obnovo postopka in ugotovitev ničnosti odločbe Sekretariata za občo upravo Občine L.-V.-R. z dne 16.12.1992, s katero je navedeni prvostopni upravni organ vrnil upravičencu v denacionalizacijskem postopku dr. J.A. v last stanovanjsko hišo na G. 7 v L. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da tožnikom kot najemnikom stanovanj, o vrnitvi katerih je bilo odločeno v prejšnjem postopku, ni bil priznan položaj strank. Iz tega razloga so dne 8.7.1993 vložili predlog za obnovo postopka denacionalizacije. O tem, da tožniki niso upravičeni predlagatelji obnove prejšnjega denacionalizacijskega postopka, je bilo pravnomočno odločeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 389/94-4 z dne 1.2.1996, ob upoštevanju tedaj veljavnega Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93, dalje ZDen) in Stanovanjskega zakona (Uradni list RS-I, št. 18/91). Zato je po presoji sodišča prve stopnje že iz tega razloga prvostopni upravni organ utemeljeno zavrgel ponovni predlog tožnikov z dne 18.3.1996 za obnovo prejšnjega postopka. Tudi dne 3.10.1998 uveljavljena novela ZDen (Uradni list RS, št. 65/98) po presoji sodišča prve stopnje ne vpliva na drugačno odločitev o stvari. Določba 15. člena novele, po kateri je stranka v postopku za denacionalizacijo tudi pravna in fizična oseba, ki je do uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 vlagala v podržavljeno nepremičnino, kadar in kolikor se v postopku odloča o njenih pravicah, ki izvirajo iz teh vlaganj, tudi po presoji sodišča prve stopnje velja le za denacionalizacijske postopke, to je postopke, v katerih se odloča o vračanju premoženja, ne pa tudi za postopke, v katerih se odloča o dovolitvi obnove pravnomočno končanih denacionalizacijskih postopkov, za kar v obravnavani zadevi gre. Zato je odločitev tožene stranke, ki je zavrnila pritožbo zoper sklep prvostopnega upravnega organa, pravilna in zakonita.

Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navajajo še kršitev določb Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Ne strinjajo se z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj jim kot najemnikom stanovanj, o katerih je bilo odločeno v postopku denacionalizacije, ni bila dana možnost sodelovanja oziroma položaj stranke v postopku. Zato je izpodbijana sodba, ki jo je sodišče izdalo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, nepravilna in nezakonita. Pritožbenemu sodišču predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe.

Prizadeta stranka se v odgovoru na tožbo strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po vpogledu v upravne spise je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Po določbi 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, ki se na podlagi 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu (1. do 5. točka 1. odstavka 71. člena ZPP/77) izločen. Po določbah 5. točke 71. člena ZPP/77 sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je v isti zadevi sodeloval pri odločbi nižjega sodišča ali drugega organa. Na podlagi podatkov v upravnih spisih je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bil predsednik senata, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, sodnik, ki bi moral biti izločen, saj je izdal in podpisal odločbo tožene stranke v prejšnjem postopku (... z dne 19.5.1993) in odločbo tožene stranke o zavrženju predloga za obnovo postopka, ki so ga tožniki vložili dne 8.7.1993 (... z dne 26.1.1994).

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve postopka, ki je razlog za razveljavitev sodbe prvostopenjskega sodišča, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb, saj bo moralo prvostopenjsko sodišče o zadevi ponovno odločati v drugačni sestavi senata.

Iz navedenih razlogov je sodišče prvostopenjsko sodbo v smislu 74. člena ZUS razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.