- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep CDn 382/2013
ECLI:SI:VSKP:2013:CDN.382.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Postopek poprave pomote v zemljiški knjigiAli je sodišče dolžno popraviti pomoto pri vpisu v zemljiško knjigo in kakšni so postopki za to?
- Upoštevanje vrstnega reda vpisov v zemljiški knjigiKako vpliva vrstni red vpisov na pravico do vpisa hipotek in lastninskih pravic?
- Pogoji za vpis hipotekKateri so pogoji za vpis hipotek v zemljiško knjigo in kako se ti pogoji preverjajo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V obravnavani zadevi je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote. Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor predlagatelja zoper tisti del sklepa, s katerim je bil zavrnjen vpis hipotek na posameznih nepremičninah. Zastavitelj namreč ni lastnik teh nepremičnin.
Zoper sklep se predlagatelj pritožuje in ponavlja ugovorne navedbe, da sicer drži, da so pri spornih nepremičninah kot lastniki vpisane druge osebe, vendar so bili vpisi nanje opravljeni v nasprotju z določbami o vrstnem redu vpisov v zemljiško knjigo. Ob sklenitvi notarskega zapisa je bilo pri nepremičninah zemljiškoknjižno stanje naslednje: parc. št. 40/8, 40/10 in 40/11 k.o. M. takrat še niso obstajale, prednica teh parcel je bila parc.š t. 40/4, ki takrat ni imela nerešenih zemljiškoknjižnih predlogov, ki bi se nanašali na vpis lastninske pravice. Zemljiškoknjižni predlogi, ki so se nanašali na sporne parcele so imeli naslednji vrstni red: Dn. št. 1 (vpis D. d.o.o.), dn. št. 2 (poočitba spremembe izmer), dn. št. 3 (vpis skupne hipoteke z zaznambo neposredne izvršljivosti, to je predmetni vpis) in na koncu dn. št. 4 (vpis lastninske pravice na S.P., J.J. in R.B.R.). Sodišče je dn. št. 4 vpisalo pred dn. št. 3, pri čemer predlagatelj ni imel možnosti pritožbe v zadevi Dn. št. 4. Sodišče v sklepu o ugovoru ugotavlja, da je prišlo do napake, ker se ob delitvi parcel plomba Dn. št. 3 ni vpisala pri vseh parcelah, ki so nastale iz parc. št. 40/4, razlog pa naj bi bila uvedba računalniške aplikacije. Pritožnik meni, da je načelo vrstnega reda eno od poglavitnih načel zemljiške knjige, pri čemer uvedba računalniške aplikacije ne bi smela biti razlog za reševanje predlogov v napačnem vrstnem redu, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni, tako da vpis dovoli.
Pritožba ni utemeljena.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju zemljiške knjige v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. V trenutku prejema predmetnega predloga, so bili pri spornih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisane druge osebe in ne zastavitelj. Pogoji za vpis po 150. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) torej niso bili izpolnjeni, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na tak sklep ne vpliva ugotovitev, da je pri spornih nepremičninah ob prenosu iz ročne v elektronsko zemljiško knjigo prišlo do pomote (tudi ne glede na to, kaj je bil vzrok pomoti). Sodišče ne more pomot popravljati kakorkoli in kadarkoli, temveč je za popravo pomot predviden poseben postopek v 200. členu ZZK-1. Tudi za ta postopek pa velja splošno pravilo, da se začne šele, ko sodišče prejme obvestilo (oziroma v primeru pomote, ko izda ustrezen sklep o popravi pomote).
Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-.).