Jedro

Z izpodbijano odločitvijo tožena stranka ni zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, saj bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. V izpodbijani odločitvi je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je projekt tožeče stranke prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Tudi pritožbeni organ ni odpravil te pomanjkljivosti, saj navaja le, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom Etn-2010.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti št. 6100-20/2-3-2 z dne 7. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 80 EUR, v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti odločil, da se v letu 2010 v sofinanciranje sprejme projekt A. v višini 1000,00 EUR. V obrazložitvi navedene odločitve je navedeno, da je tožeča stranka podala vlogo za sofinanciranje navedenega projekta na javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2010 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 113/09 – Etn-2010). V skladu z 9. točko poziva so za sofinanciranje predlagani tisti projekti, katerih predlagatelji in sami projekti izpolnjujejo splošne kriterije poziva, in ki na podlagi posebnih kriterijev poziva, prejmejo najmanj šestdeset (60) točk. Vlogo predlagatelja je obravnavala strokovno programska komisija, ki je presodila, da predlagatelj in predlagani projekt izpolnjujeta vse splošne kriterije javnega poziva. Projekt tožeče stranke A. naj bi skupno prejel 69 točk. Kriteriji, navedeni v besedilu javnega poziva Etn-2010, pa naj bi bili upoštevani glede na podatke iz vloge (obrazci in priloge): realizacija programa predlagatelja v preteklem obdobju (15 točk); učinek realizacije programa predlagatelja v preteklem obdobju (15 točk); kakovost zasnove projekta (9 točk); kakovost izvedbe projekta (9 točk); predvideni učinki projekta z vidika spodbujanja kulturnega razvoja manjšinskih etničnih skupnosti (11 točk); predvideni učinki projekta z vidika kulturne raznolikosti, integrativnosti, interkulturalnosti, sodelovanja in sožitja (10 točk). Tožeči stranki je bilo pred odločitvijo dana možnost, da se izjavi o predlogu strokovne komisije.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ker je strokovna komisija za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jo je ustanovila ministrica na podlagi 20. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10, v nadaljevanju ZUJIK), ugotovila, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom ETn-2010, novih dejstev za povišanje že dodeljenih sredstev, komisija ni ugotovila. Upravni organ druge stopnje pa je mnenje navedene komisije sprejel. Tožnik se z odločitvijo o višini sredstev sofinanciranja projekta A. ne strinja. Izpodbijani odločitvi očita sum neenakopravnega obravnavanja in diskriminacije v primerjavi s sofinanciranjem B. kulturne zveze Slovenije za časopis „C.“ v višini 12.000 EUR. Sklicuje se na 14. člen, 61. člen, 63. člen in na drugi odstavek 73. člena Ustave ter na posamezne določbe Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (Uradni list RS, št. 20/98, MP 4/98). Izpodbijana odločitev pa naj bi bila v nasprotju z (Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 uradno prečiščeno besedilo in 56/08 ter 4/10 – v nadaljevanju) ZUJIK. Navaja, da naj bi bil že koncept javnega poziva pomanjkljiv in naj bi zato omogočal nelogičnosti, nepravilnosti in nezakonitosti, saj nista določena ne najvišji možni ne najnižji možni znesek odobritve sofinanciranja posameznega projekta. Meni, da bi moral poziv vsebovati tudi podatek o vrednosti točke in ne le število možnih točk po posameznem kriteriju. Delitev razpoložljivih sredstev v znesku 233.758,00 EUR naj bi bila brez kriterijev prepuščena „strokovni komisiji“. Meni, da je bil njegov projekt odlično pripravljen in želi, naj tožena stranka odgovori na vprašanja v zvezi s sofinanciranjem projektov srbske skupnosti. Tožnik sprašuje tudi, kakšne so razlike med njegovo projektno vlogo in drugimi projektnimi vlogami, ki so bile uspešne in ali so bile vsem udeleženim dane enake možnosti. Sklicuje se na odločitev Ministrstva za kulturo o priznanju statusa društva v javnem interesu. Navaja svoje mnenje o ravnanju tožene stranke pri javnih natečajih in o pomenu učenja in negovanja jezika majhnih etničnih skupnosti. Izraža pomislek o posredni diskriminatornosti posameznih kriterijev in se sklicuje na dokazno breme domnevnega kršitelja, kadar v upravnih in sodnih postopkih diskriminirana oseba navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo o kršitvi prepovedi diskriminacije po 22. členu Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 93/07 uradni prečiščeno besedilo – ZUNEO). Izpodbijana odločba naj bi bila tudi v nasprotju s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Uradni list RS, št. 93/05 – v nadaljevanju Pravilnik), saj naj bi bilo ocenjevanje vloge tožeče stranke zavajajoče, nelogično, diskriminacijsko, nezakonito in prirejeno posameznim prijaviteljem. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi), toženi stranki pa naloži sofinanciranje projekta tožeče stranke v znesku 12.000,00 EUR in plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je postopek javnega poziva poseben postopek, ki je urejen z ZUJIK in s Pravilnikom. Strokovno programska komisija naj bi pregledala 276 vlog in sprejela v sofinanciranje 166 projektov. Vložene naj bi bile le tri pritožbe, vse tri v imenu D. in E. Navaja, da je bil postopek javnega poziva Etn-10 izpeljan v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami in da so bile vloge na seji strokovno programske komisije obravnavane individualno, po vrstnem redu prispetja, izključno v skladu z objavljenimi kriteriji poziva. Zavrača očitke o diskriminaciji in pojasnjuje, da manjšinske narodnosti niso bile obravnavane skupinsko, pač pa so se ocenjevali posamezni projekti posameznega društva. Kljub temu tožena stranka navaja pregled sofinanciranj po manjšinskih skupnosti, iz katerega naj bi izhajalo, da glede založniških izdaj delujejo C. bolj homogeno in izdajajo dve publikaciji, za kateri so prejeli skupno 14.000,00 EUR, srbska skupnost pa naj bi imela več publikacij, za katere naj bi prejeli skupno 18.400,00 EUR. V obravnavanem primeru naj bi šlo za sofinanciranje 166 projektov 66 predlagateljev in 14 manjšinskih narodnosti, srbska skupnost v Sloveniji naj bi prejela 43,45 % vseh razpoložljivih sredstev. Zato naj bi bili očitki tožeče stranke o diskriminaciji na podlagi etničnega porekla ali narodnosti neutemeljeni. Tožena stranka navaja še, da so bili kriteriji objavljeni in povzema splošne kriterije in posebne kriterije poziva, rezultati točkovanja pa naj bi bili razvidni iz obvestila in odločbe. Višina dodeljenih sredstev za projekte, ki so presegli prag 60 točk, naj bi bila pogojena z obsegom in dosegom projekta, postopek poziva Etn-2010 pa naj bi bil voden v skladu s predpisi. Navaja, da je strokovno programska komisija odločala na podlagi podatkov v dokumentaciji poziva in poznavanja področja svojega delovanja, primerjava med projekti na pozivu naj ne bi bila dovoljena, sofinancirani pa naj bi bili vsi, ki presežejo prag za sofinanciranje. Tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke navaja, da aktivno deluje že od leta 2006 in da še nobena njena knjižna izdaja ni bilo deležna sofinanciranja. Ponovno se sklicuje na status društva v javnem interesu in meni, da ji je bilo neupravičeno dodeljeno le 1000,00 EUR sofinanciranja revije A., kar naj bi bilo petnajstkrat manj kot C. kulturni zvezi Slovenije. Prepričana je, da bi morala biti njena vloga višje ocenjena. Toženi stranki zastavlja vprašanja o spoštovanju enakih možnosti in navaja pritožbe, ki jih je v letu 2010 naslovila na direktorja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Ne nasprotuje podatkom o zneskih, ki so jih dobila druga društva, ki so člani E., vendar v zvezi s tem navaja, da je sekretar te zveze vladni uslužbenec, zaposlen na Ministrstvu za kulturo. Glede na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo pa sprašuje, ali se tožeča stranka nima pravice pritožiti in ali je protizakonito, da je zastopnik tožeče stranke tudi začasni predsednik D. Trditve tožene stranke, da so bile vloge obravnavane individualno, po vrstnem redu prispetja, razume kot neresnično namigovanje, da je njena vloga tako nizko ocenjena zaradi poznega časa prispetja, kar naj bi bilo neresnično. Tudi sicer naj bi bili odgovori tožene stranke pavšalni, dodeljevanje sredstev društvom, ki so članice E., pa naj ne bi imelo nič skupnega s tožečo stranko. Tožniku naj ne bi bila omogočena pravica do vpogleda v sporna reševanja „strokovne komisije“. Tožnik dvomi v pravično obravnavo vseh projektov, saj naj tožena stranka o tem ne bi imela dokazov. Sprašuje se, ali ne bi bilo bolj pravično zmanjšati visoke zneske nekaterih tako, da bi vsaj skromne zneske prejeli tudi drugi, ki so bili na razpisih oziroma pozivih uspešno ocenjeni. V vlogi z dne 15. 12. 2010 pa tožeča stranka predlaga zavarovanje dodatnih dokazov, ki se nahajajo pri toženi stranki in sodišču predlaga, naj od tožene stranke zahteva projektne vloge drugih sodelujočih na javnem pozivu Etn-2010, da jih bo tožeča stranka lahko vpogledala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna višina sredstev, ki jih tožeča stranka prejme po izpodbijani odločbi za kulturni projekt A. Tožeča stranka je dala vlogo za sofinanciranje navedenega projekta na podlagi javnega poziva Etn-2010. V postopku po tem pozivu je bilo ugotovljeno, da predlagatelj in predlagani projekt izpolnjujeta vse splošne kriterije javnega poziva in da je projekt prejel skupno 69 točk. Iz obrazložitve je razvidno, koliko točk je projekt dobil po vsakem izmed posebnih kriterijev, navedenih v 9. točki poziva, za vsakega izmed njih pa je bilo mogoče dobiti 21 točk, torej skupaj 126 točk. V 10. točki javnega poziva pa je bilo določeno, da programe presoja strokovno programska komisija na podlagi podatkov iz vloge (obrazci in priloge) ter da lahko za sofinanciranje predlaga le projekte, ki izpolnjujejo splošne kriterije in ki na podlagi posebnih kriterijev prejmejo več kot 60 točk. Pravna podlaga za objavo razpisa, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana odločba, sta ZUJIK in Pravilnik. Člen 112 ZUJIK določa, da strokovna komisija ocenjuje vloge po vrstnem redu njihovega prispetja, ocenjuje pa umetniške, kulturno-politične, strokovne in druge kriterije in zahteve, določene v objavi javnega poziva. V skladu z 12. členom Pravilnika mora poročilo strokovne komisije vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta, iz obrazložitve pa mora biti razvidna povezava med kriteriji poziva ali razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.

ZUJIK v prvem odstavku 100. člena določa, da se za vprašanja postopkov javnega razpisa in javnega poziva smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor niso vprašanja zanju v tem zakonu urejena drugačne. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08, dalje ZUP), ki se v navedeni zadevi uporablja, obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Zahteva po obrazloženosti odločitev državnih organov pa izhaja tudi iz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, na katerega se tožeča stranka tudi sklicuje.

Da bi izpodbijana odločitev zadostila zahtevam ZUP in navedenim ustavnoprocesnim jamstvom, bi moralo biti iz njene obrazložitve razvidno, kateri kriteriji so bili v predmetnem postopku upoštevani, in s kakšnim številom točk je bil posamezni kriterij ocenjen, kot tudi razlogi za takšno oceno, ter nato ugotovljen skupni seštevek vseh, na podlagi uporabljenih kriterijev, dobljenih točk. V izpodbijani odločitvi pa je navedeno le, kolikšno število točk je dobil obravnavani kulturni projekt po posameznem kriteriju, zato so utemeljeni tožbeni očitki, da se teh ocen ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je projekt tožeče stranke prejel navedeno število točk po posameznih kriterijih. Tudi iz obrazložitve odločbe, ne le iz poročila strokovne komisije, mora namreč biti razvidna povezava med kriteriji razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev. Temu izpodbijana odločba ne zadosti, saj ne pojasni, zakaj in kako naj bi bili posebni kriteriji v obravnavanem primeru upoštevani. Tudi pritožbeni organ ni odpravil te pomanjkljivosti, saj navaja le, da so bili pri ocenjevanju in vrednotenju vloge upoštevani kriteriji, ki jih mora izpolnjevati kulturni projekt v skladu s pozivom ETn-2010 in da komisija novih dejstev za povišanje že dodeljenih sredstev, ni ugotovila. Ne pojasni pa, kako so bili kriteriji, ki jih navaja, upoštevani glede na tožnikovo vlogo za sofinanciranje projekta.

Izpodbijani akt je po povedanem pomanjkljiv, zato odločitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je z nepravilnim postopanjem (pomanjkljiva obrazložitev) kršil pravila postopka, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve - bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), kar je razlog, da je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo zaradi pomanjkljive obrazložitve, zaradi česar je ni moglo preizkusiti, sodišče tudi ni moglo presojati utemeljenosti tožbenih navedb, ki se nanašajo na očitke o neenakopravnem obravnavanju tožeče stranke v primerjavi z nekaterimi drugimi sodelujočimi na javnem pozivu Etn-2010. Očitkov tožeče stranke, ki se nanašajo na pogoje iz javnega poziva, pa sodišče ni presojalo, ti niso predmet preizkusa posamičnega upravnega akta, ki je predmet obravnavanega upravnega spora.

Glede na navedeno, je sodišče presodilo, da tožnik utemeljeno izpodbija odločitev prvostopnega organa. Tožbi je ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ter zadevo vrnilo Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v ponoven postopek.

Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), po katerem je tožnik, ki v sporu uspe, upravičen do povrnitve stroškov v višini 80 EUR.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.