Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnica namesto dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnega mesta novinar urednik (na katerem se ne vodi oddaj v živo in ne opravlja naloge raziskovalnega novinarstva) opravljala (v celoti, ves čas) delo drugega delovnega mesta (poleg vodenja oddaj v živo in naloge raziskovalnega novinarstva še druge, ki so enake na obeh delovnih mestih), je njenemu zahtevku za plačilo razlike v plači na podlagi 44. člena ZDR-1 utemeljeno ugodilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbe in je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 559,98 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi v delu, v katerem se nanaša na obračun dodatka za večopravilnost v višini dveh plačnih razredov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka), in da se dopusti sprememba tožbe z dne 9. 2. 2023 in 23. 3. 2023 (točka II izreka). Razsodilo je, da je toženka dolžna tožnici obračunati razliko v plači med že obračunano in plačano plačo ter pripadajočo plačo, in sicer od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018 med 36. in 39. plačnim razredom; od 1. 1. 2019 do 31. 10. 2019 med 37. in 40. plačnim razredom; od 1. 11. 2019 do 31. 12. 2019 med 38. in 41. plačnim razredom; od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022 med 39. in 42. plačnim razredom in od 1. 1. 2023 do 28. 2. 2023 med 41. in 44. plačnim razredom ter ji izplačati ustrezen znesek za vsak posamezni mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. v naslednjem mesecu do plačila (točka III izreka). Naložilo ji je, da tožnici plača stroške postopka v višini 2.484,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka IV izreka).

2. Zoper navedeno sodbo (točki III in IV izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 3. 2023 tožnici dodelilo rok za opredelitev do dokazov (poročil o delih in nalogah), ki jih je sama predložila. S tem ji je v nasprotju z 286. členom ZPP omogočilo, da je podala nove navedbe, na katere je oprlo izpodbijano odločitev. Vsa dejstva bi lahko tožnica navedla do prvega naroka za glavno obravnavo; na neustreznost trditvene podlage je toženka opozorila v odgovoru na tožbo. Dodatne navedbe so nesorazmerno podaljšale postopek. Razlika med delovnima mestoma novinar urednik in novinar urednik voditelj je v nalogi raziskovalnega novinarstva. Razlika v plači se lahko prizna le za čas, ko delavec dejansko opravlja bolj zahtevno delo (Pdp 581/2020, Pdp 596/2016). Ko je tožnica izrabila letni dopust oziroma bila začasno nezmožna za delo oziroma ko je opravljala delo delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ni upravičena do razlike v plači. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega obsega opravljanja dela višje vrednotenega delovnega mesta, je napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica ni opravljala naloge raziskovalnega novinarstva. Te naloge ni opravljala ves čas. Priče niso izpovedale, kaj je raziskovalno novinarstvo in na katerih delovnih mestih se ta naloga opravlja. Raziskovalno novinarstvo so enačile z dobro pripravo in zbiranjem informacij, kar je obveznost vsakega novinarja. Iz izpovedi A. A. izhaja, da vsako novinarsko delo šteje za raziskovalno novinarstvo. B. B. je izpovedala o primeru raziskave na šolah, koliko otrok ima kosilo. Poizvedbe na šolah in brskanje po spletu ni raziskovalno novinarstvo. C. C. ni tožnici nadrejena delavka niti njena sodelavka. Z izpovedjo je podprla tožnico, kar ni dopustno; priče se zaslišijo o dejstvih, ki jih poznajo. Izpovedala je, da ne obstaja novinarsko delovno mesto, ki ne bi zahtevalo raziskovanja. D. D. je za tožnico že predhodno predlagal sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto novinar urednik voditelj. Izpovedal je, da tožnica vodi oddaje, čeprav je vodenje oddaj bistvena naloga delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Referenčni primer raziskovalnega novinarstva je delo novinarjev Carla Bernsteina in Boba Woodwarda v zvezi z afero Watergate, zaradi katere je odstopil ameriški predsednik Richard Nixon. Delo tožnice temu ni podobno. V programu E. in F. ni vsebin, ki bi bile predmet raziskovalnega novinarstva. S tem se ukvarjajo v oddajah, kot so Tarča, Tednik in Odmevi. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v okviru razlogov, ki jih uveljavlja pritožba; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da ni podana nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tista, ki jo uveljavlja toženka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče sledi utemeljitvi, ki jo je podalo v izpodbijani sodbi, in glede na bistvene pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

6. Tožnica je navedbe o delu, ki ga je opravljala v spornem obdobju, podala še v pripravljalni vlogi z dne 11. 4. 2023, ki jo je predložila v s strani sodišča prve stopnje dodeljenem roku. Glede na navedeno z navedbami ne more biti prekludirana v smislu tretjega odstavka 286. člena ZPP, da bi bila podana s strani toženke uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Poleg tega, kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje, so navedbe predstavljale le dodatno konkretizacijo pravočasno podane zadostne trditvene podlage, pri čemer svoje odločitve na navedbe iz te pripravljalne vloge niti ni oprlo (konkretno delo in naloge, ki izhajajo iz predloženih poročil). Glede na to, da sta bila po pripravljalni vlogi z dne 11. 4. 2023 opravljena še dva naroka za glavno obravnavo, njihovo upoštevanje v vsakem primeru ne bi z ničemer zavleklo reševanja spora.

7. Tožnica je s toženko 30. 12. 2015 sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto novinar urednik. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je od 1. 1. 2016 dalje, kot zatrjuje, dejansko opravljala delo drugega, višje vrednotenega delovnega mesta novinar urednik voditelj. Bistvena razlika med delovnima mestoma je, da novinar urednik voditelj vodi oddaje v živo (da je tožnica vodila oddaje v živo, toženka v pritožbi ne oporeka; naloga delovnega mesta novinar urednik je vodenje oddaj, ki ne potekajo v živo) in opravlja nalogo raziskovalnega novinarstva.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da naloga raziskovalnega novinarstva zajema novinarjevo raziskovanje določene teme na način, da pridobi različne informacije iz različnih virov; da ima na voljo vire, ki jih je ustvaril skozi leta in so dostopni le njemu. Pri tem je ustrezno upoštevalo izpovedi tožničinih nadrejenih delavcev in sodelavke A. A., B. B., D. D. in C. C., ki jih je v bistvenem delu povzelo v obrazložitvi. Neutemeljena je pritožbena navedba, da priče sploh niso vedele, kaj je raziskovalno novinarstvo, saj so o tem jasno izpovedale. V obrazložitvi sodbe se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo do toženkinih navedb, ki jih ponavlja v pritožbi, s katerimi prikazuje, da gre za raziskovalno novinarstvo le pri delu v zvezi z afero Watergate; deloma je pritrdilo toženki z ugotovitvijo, da je afera Watergate primer raziskovalnega oziroma celo preiskovalnega novinarstva, vendar tega dela utemeljeno ni štelo za merilo, ki bi bilo uporabljivo pri toženki. Pravilno je zavrnilo tudi njene navedbe, da v programu E. in F. sploh ni vsebin, ki bi bile predmet raziskovalnega novinarstva, ter da se s tem ukvarjajo v oddajah, kot so Tarča, Tednik in Odmevi. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju, da četudi tožnica opravlja delo v zvezi z oddajami za mlade, to še ne pomeni, da njeno delo glede na način oziroma vsebino ni raziskovalno novinarstvo, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da na delovnem mestu novinar urednik voditelj delo opravlja tožničina sodelavka v uredništvu G. G., pri čemer je njuno delo povsem primerljivo.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tako vsebino raziskovalnega novinarstva kot dejstvo, da je tožnica to nalogo opravljala v vtoževanem obdobju; tako so skladno izpovedale vse zaslišane priče, ki jim je v izpodbijani sodbi utemeljeno sledilo, vključno z D. D., ki ga je predlagala toženka. V zvezi s tožničinim delom toženka v pritožbi neresnično prikazuje, da se je le dobro pripravila na delo, kar je temelj vsakega novinarskega dela, saj je vsebina raziskovalnega novinarstva glede na zgoraj navedeno bolj zahtevna, in v zvezi s tem povzema določene dele izpovedi prič, vključno z C. C., ki ji očita, da z delom tožnice ni bila seznanjena; navedeno ne drži. Kot je pravilno povzelo tožničino izpoved, je z C. C. pripravljala dokumentarno serijo H., kar je slednja, zaslišana kot priča potrdila. Glede njene izpovedi v delu, ki je povzeta v pritožbi, v katerem je na vprašanja pooblaščenca toženke pojasnjevala vsebino posameznih delovnih mest pri toženki, pa pritožbeno sodišče le dodaja, da v tem delu njena izpoved ni relevantna; sodišče prve stopnje je naloge delovnih mest novinar urednik in novinar urednik voditelj pravilno ugotavljalo iz predloženih opisov.

10. Toženka v pritožbi neutemeljeno poudarja, da Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (KPPN; Ur. l. RS, št. 31/91-I in nadalj.) določa več novinarskih delovnih mest, pri čemer je zgolj pri delovnih mestih novinar specialist analitik, novinar glavni komentator/voditelj in novinar urednik voditelj določena naloga raziskovalnega novinarstva. Glede na tožničine navedbe, da je dejansko opravljala delo delovnega mesta novinar urednik voditelj (in ne katerega drugega), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali to drži. Ob ugotovitvi, da je namesto dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnega mesta novinar urednik (na katerem se ne vodi oddaj v živo in ne opravlja naloge raziskovalnega novinarstva) opravljala (v celoti, ves čas) delo drugega delovnega mesta (poleg vodenja oddaj v živo in naloge raziskovalnega novinarstva še druge, ki so enake na obeh delovnih mestih), je njenemu zahtevku za plačilo razlike v plači na podlagi 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) utemeljeno ugodilo.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica ves čas spornega obdobja v celoti dejansko opravljala delo delovnega mesta novinar urednik voditelj. Toženka v pritožbi neutemeljeno izpostavlja obdobja, ko je bila z dela odsotna; takrat dela ni opravljala (ne dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ne drugega dela) in ni prejemala plače, ampak nadomestilo plače, katerega višina je odvisna od plače v preteklem obdobju (137. člen ZDR-1). Prav tako se neutemeljeno sklicuje na zadevi Pdp 581/2020 (sodba in sklep z dne 2. 12. 2020) in Pdp 596/2016 (sklep z dne 2. 2. 2017), ki temeljita na drugačnem dejanskem stanju - šlo je za opravljanje nalog višje vrednotenega delovnega mesta v določenem obsegu.

12. Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka sama krije svoje stroške, ker s pritožbo ni uspela, in je dolžna tožnici plačati njene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici v okviru priglašenih stroškov upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) priznalo 750 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 15 točk za materialne stroške, kar z davkom na dodano vrednost znaša 559,98 EUR.