Jedro

Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja ZUP. Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopolnega zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju ter Navodila za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju ne določajo, da bi morala biti izjava o premoženjskem stanju in podatki o materialnem stanju družinskega člana izpolnjeni v vseh rubrikah. Tožnica je v izjavi o premoženjskem stanju navedla vse relevantne podatke, na katerih utemeljuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, kar enako velja za njene družinske člane. Prošnji res ni priložila podatkov o materialnem stanju svojega brata Ž., vendar je ta star šele 11 let in nima nobenih lastnih dohodkov. Torej bi sodišče prve stopnje tožnico moralo oprostiti plačila sodnih taks, za kar je opravičena glede na premoženjske razmere nje in njene družine. Sodišče prve stopnje je tudi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je določbo 1. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uporabilo nepravilno, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Tožnico namreč ni pozvalo na popravo oziroma dopolnitev njene prošnje za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Ker je plačilo sodne takse posebna obveznost stranke v odnosu do države, je tudi vprašanje oprostitve plačila sodne takse vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar ne predstavlja civilnega razmerja, ampak je to upravni postopek, za katerega se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP – Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji (enako glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 2009/2009, z dne 10.6.2009). Po 67. členu ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, četudi je vložena po odvetniku, pa je potrebno stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti in se vloga zavrže šele, če jo stranka v danem ji roku ne dopolni ali popravi. Ker sodišče prve stopnje tožeči stranki vloge za oprostitev plačila sodne takse ni vrnilo v popravo, je kršilo prej citirano določbo ZUP, kar je bistvena kršitev pravil postopka.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke, ne da bi se pred tem opredeljevalo o drugih pritožbenih navedbah, ker to na odločitev o pritožbi ne bi imelo vpliva, ugodilo, z njo izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek (3. odstavek 251. člena ZUP), da bo lahko odpravilo zgoraj nakazano kršitev postopka.