6. 3. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Avetina, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa mag. Bogomir Horvat, odvetnik v Kopru, na seji 6. marca 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o izločitvi javne poti iz kategorizacije občinskih cest v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 118/07) in drugega odstavka 44. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (Uradni list RS, št. 87/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Sklep o izločitvi javne poti iz kategorizacije občinskih cest v Občini Brezovica (v nadaljevanju Sklep) in drugi odstavek 44. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V10 Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice (v nadaljevanju Odlok), na podlagi katerega naj bi Občina Brezovica iz kategorizacije izvzela javno pot "Priklj.B-RIII-742-III". Navedena pot predstavlja dostop do pobudničinih nepremičnin. Pobudnica zatrjuje neskladje izpodbijanih predpisov z 2., 14. in 33. členom Ustave ter z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B). Navaja, da je Ustavno sodišče o njeni pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa že odločalo in jo s sklepom št. U-I-209/08 z dne 9. 7. 2009 zavrnilo. V manj kot enem letu pred vložitvijo obravnavane pobude naj bi pobudnica izvedela za nova dejstva in dokaze, zato ponovno vlaga pobudo za presojo Sklepa. Pobudnica navaja, da je v navedenem obdobju pridobila izjavo bivšega občinskega svetnika, da je vodstvo Občine Brezovica zaradi lastnikov zemljišč, po katerih je potekala javna pot, pritisnilo na občinske svetnike, da glasujejo za sklep o izločitvi javne poti iz kategorizacije, oziroma da je podžupan obvestil svetnike, da se bo o ukinitvi javne poti lahko odločalo tudi korespondenčno, zapisnika sej Občinskega sveta, iz katerih naj bi izhajalo, da so javno pot izvzeli iz kategorizacije na pobudo lastnikov zemljišč oziroma da se je občinska svetnica zavedala, da bi morala Občina Brezovica zemljišča, po katerih je potekala javna pot, odkupiti ali pa izpeljati postopek razlastitve, dopis Občine Brezovica Policijski postaji Ljubljana-Vič, iz katerega naj bi izhajalo, da so bili lastniki zemljišč pobudniki za izvzem javne poti iz kategorizacije, izvedensko mnenje Inštituta za javno upravo, mnenje Ministrstva za promet, iz katerega naj bi bilo razvidno, da cesta izpolnjuje merila za kategorizacijo, ter mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste, iz katerega naj bi izhajalo, da bi morala Občina Brezovica sporno javno pot kategorizirati oziroma da jo je neupravičeno izvzela iz kategorizacije.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V teh primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru povsem na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve (tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012, Uradni list RS, št. 90/12).

4.Pobudnica se sklicuje na subjektivni rok in navaja, da je izvedela za nove okoliščine in nova dejstva v manj kot enem letu pred vložitvijo pobude. Za pobudnico je škodljiva posledica izvrševanja izpodbijanega Sklepa ukinitev dostopa do njenih nepremičnin po prej kategorizirani javni poti, ne pa morebitne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v postopku sprejetja Sklepa. Z navajanjem novih okoliščin in novih dejstev pobudnica zato ne more utemeljiti pravočasnosti pobude, ki je v obravnavanem primeru odvisna od tega, kdaj je pobudnica izvedela za ukinitev dostopa po prej kategorizirani javni poti do njenih nepremičnin. Pobudnica že vsaj od julija 2008, ko je prvič vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa, katero je Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-209/08 z dne 9. 7. 2009 zavrnilo kot neutemeljeno, ve za ukinitev kategorizacije. Pravočasnost pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 44. člena Odloka pobudnica utemeljuje z istimi navedbami. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa in drugega odstavka 44. člena Odloka, ki jo je pobudnica vložila 20. 12. 2012, glede na navedeno ni bila vložena v enem letu od dneva, ko je pobudnica izvedela za nastanek škodljivih posledic, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Korpič – Horvat in Pogačar.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik