Jedro

Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki in stranski intervenient sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke na ugotovitev ničnosti dne 18. 12. 2013 izvedenega vpisa skupščinskih sklepov tožene stranke v sodni register.

2. Zoper odločitev se pritožujeta prvi in drugi tožnik s skupno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicujeta se na 374., 340. in 332. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) z zatrjevanjem, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da vpisi sprememb osnovnega kapitala in sprememb statuta v sodni register naj ne bi imeli učinkov, ker so učinki nastopili že z izrednimi ukrepi Banke Slovenije. Četudi z ugotovitvijo ničnosti vpisov tožnika ne bi dobila vrnjenih delnic in obveznic, to ne pomeni, da se njun pravni položaj v ničemer ne bi spremenil. Odločitev registrskega sodišča o vpisih nikakor ni bila nepomembna, temveč je imela konstitutivne učinke, kar je jasno priznala tudi Banka Slovenije. Sklicujeta se na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 243/2008 z dne 27. 1. 2011 in zatrjujeta, da stališče Ustavnega sodišča v zadevi U-I-295/13, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, zaradi citirane sodbe Vrhovnega sodišča ni uporabljivo. Opozarjata, da je bil pravni interes v predmetni zadevi priznan Banki Slovenije, čeprav ni bila v nobenem pravnem razmerju s toženko, zato ga je potrebno priznati tudi njima. Priglašata pritožbene stroške.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Stranski intervenient v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, zato predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

7. V obravnavanem gospodarskem sporu sta tožnika uveljavljala tožbo na ugotovitev ničnosti vpisov skupščinskih sklepov toženke v sodni register. Svojo pravno korist za vložitev tožbe sta utemeljevala z vzpostavitvijo prejšnjega stanja, in sicer s trditvami, da bo ugotovitev ničnosti predmetnih vpisov povzročila nezmanjšanje osnovnega kapitala toženke in s tem neprenehanje kvalificiranih obveznosti. Tožnika bi tako po njunem zatrjevanju z ugotovitvijo ničnosti vpisov v sodni register zopet postala imetnika kvalificiranih obveznosti toženke.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, ker je zaključilo, da tožeči stranki nista izkazali pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisov. Ob tem je obrazložilo, da se tudi v primeru, če bi sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti vpisov ugodilo, glede na razlago Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi št. U-I-295/13-260 z dne 19. 10. 2016 (v nadaljevanju odločba US RS), pravni položaj tožečih strank ne bi v ničemer spremenil oziroma izboljšal. Pojasnilo je, da je US RS v citirani odločbi v 118. točki obrazložitve izrecno zapisalo, da je za izredni ukrep izbrisa ali konverzije kvalificiranih pravic treba z razlago ugotoviti, da je bil nepovraten oziroma njegovih učinkov ni več mogoče izničiti. Sodišče prve stopnje je glede na zatrjevano vsebino pravnega interesa na podlagi odločbe US RS zaključilo, da ugotovitev ničnosti vpisov ne bi vzpostavila zatrjevanega prejšnjega stanja, zato je tožbo zavrglo (14. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9. Sodišče druge stopnje takšnemu zaključku pritrjuje in sledi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je razlaga US RS v citirani odločbi nedvoumna. V tem kontekstu tako ne gre pritrditi pritožbeni navedbi, da Odločba US RS v obravnavanem sporu ni uporabljiva. V zvezi s tem je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS) v zadevi III Ips 243/2008 z dne 27. 1. 2011, saj le-ta obravnava drugačno dejansko in pravno vprašanje. Citirani del 16. točke obrazložitve te odločbe, na katero se sklicuje pritožba, je namreč podan izven konteksta presojane zadeve VS RS in v obravnavani zadevi ni uporabljiv.1

10. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je do prenehanja kvalificirane obveznosti toženke prišlo na podlagi izrednega ukrepa Banke Slovenije, sprejetega na podlagi Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1) in ne na podlagi vpisa v sodni register. Tega ukrepa po določilu prvega odstavka 350. člena ZBan-1 ni bilo mogoče odpraviti, saj odločba sodišča o nezakonitosti odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu ne vpliva na učinke odločbe o prenehanju ali na učinke izrednega ukrepa po tem zakonu.

11. V tem kontekstu se pritožba neutemeljeno sklicuje na določila Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določajo začetek veljavnosti zmanjšanja in povečanja osnovnega kapitala (374. in 340. člena ZGD-1) ter sprememb statuta (332. člen ZGD-1). Kot je že pojasnjeno v Odločbi US RS, je imel izredni ukrep iz 261.a člena ZBan-1 po naravi stvari za posledico nepovratne spremembe takrat danega bančnega kapitala. Prenehanje ali konverzija kvalificiranih obveznosti sta vedno povezana s spremembami osnovnega kapitala (v vsakem primeru z zmanjšanjem, praviloma tudi z naknadnim povečanjem zaradi krepitve banke). Že opravljenih in v sodni register vpisanih sprememb osnovnega kapitala (pa tudi že opravljenih izbrisov hibridnih in podrejenih instrumentov z njihovimi amortizacijskimi načrti in roki zapadlosti) ni mogoče izničiti, kot da jih ne bi bilo (118. točka obrazložitve Odločbe US RS).

12. Ne glede na razlago v odločbi US RS, pa sodišče druge stopnje dodaja, da tožnika pravnega interesa z zatrjevano vsebino nimata niti na podlagi splošnih kriterijev za določitev pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti, ki sta jih oblikovali pravna teorija in sodna praksa. Glede na to, da niti Zakon o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) in ne Zakon o nepravnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ne urejata vprašanja pravnega interesa, je potrebno za to vprašanje uporabiti ZPP.2 Na splošno pa predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje pravno zavaroval svoj pravni položaj.3 Zatrjevani pravni interes po vzpostavitvi prejšnjega stanja pa po presoji sodišča druge stopnje tem kriterijem ne ustreza.

13. Pri tem sodišče druge stopnje dodaja, da mora iti pri pravni koristi za materialno pravno korist, ki temelji na pravnem predpisu.4 V zvezi z izvedenimi izrednimi ukrepi Banke Slovenije po ZBan-1 pa je edina možnost, da bančni vlagatelji zavarujejo svoje, z ukrepom izbrisa oziroma konverzije prizadete premoženjske interese, odškodninsko varstvo oziroma odškodninska tožba.5

14. Pritožba ne more uspeti s sklicevanjem na to, da je bil pravni interes v obravnavanem sporu priznan stranskemu intervenientu (Banki Slovenije), zato ga je potrebno priznati tudi tožnikoma. Kriteriji presoje pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na podlagi 199. člena ZPP so drugačni, kot v primeru presoje pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa po drugem odstavku 41. člena ZSReg. Pri odločanju o stranki intervenciji se namreč presoja, ali je intervenitent s stranko v takšnem razmerju, da odločitev lahko vpliva na njegov civilnopravni ali javnopravni položaj. Bistvo intervencije je, da ko intervenient pomaga eni od strank, varuje svoje pravne interese. Zaradi tega mu daje pravni sistem možnost, da na eni strani nadzoruje stranko, od uspeha katere je odvisna njegova pravna situacija in na drugi strani tudi možnost, da s svojimi dejanji nadomesti strankino pasivnost.6 Na podlagi teh kriterijev je Višje sodišče v Mariboru v obravnavanem sporu s sklepom I Cpg 504/2014 z dne 26. 2. 2015 dopustilo stransko intervencijo Banke Slovenije na strani toženke, saj bi lahko odločitev v obravnavanem sporu nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in Zakonu o Banki Slovenije.

15. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.7

16. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje pritožbene stroške.8

17. Toženka in stranski intervenient sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, ker jih ni šteti za potrebne pravdne stroške, saj sta v odgovoru na pritožbo zgolj ponovila svoje pravno naziranje.9 1 Vrhovno sodišče se je v tej zadevi ukvarjalo s tožbo z zahtevkom za ugotovitev ničnosti vpisa direktorja delniške družbe in za ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta. 2 19. člen ZSReg določa, da se v postopku za vpis v sodni register za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku. Ta pa v 37. členu določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. 3 Tako A. Galič v Pravdni postopek : zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 149. 4 Prim. z Sklep VS III Ips 4/2005 z dne 3. 10. 2006. 5 Tako 122. točka obrazložitve Odločbe US. 6 Ibidem str. 269. 7 2. točka 365. člena ZPP 8 Prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP 9 Prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP