7. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Danila Milharčiča, Sečovlje, na seji 7. marca 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 92. in 95. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 22/11 – popr., 53/12, 9/13, 23/13 – popr. in 71/14 – popr.) v delu, ki se nanaša na parc. št. 1222/1, 1222/2 in 1216/1, vse k. o. Bizovik, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 92. in 95. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN) v delu, ki se nanaša na njegova zemljišča. Zatrjuje kršitev 2., 14., 33., 67., 74. in 153. člena Ustave ter 3. točke tretjega odstavka 39. člena, 55. in 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – ZPNačrt). Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je lastnik zemljišč, na katerih je bila pred uveljavitvijo OPN dopustna gradnja poslovno-stanovanjskega objekta. Navaja, da je za to, da neposredno na podlagi OPN gradnja ni dopustna, oziroma za nastanek škodljivih posledic izvedel 26. 1. 2015, ko je prejel Lokacijsko informacijo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za urejanje prostora (v nadaljevanju Lokacijska informacija), iz katere izhaja, da je za sporno območje predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Pobudnik, ki se sklicuje na subjektivni rok, bi zato moral dokazati, da je za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjuje, lahko izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. OPN je začel veljati 23. 10. 2010, pobudnik pa je pobudo vložil 17. 4. 2015. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik z zatrjevanjem, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele januarja 2015, ko je prejel Lokacijsko informacijo, ni zadostil zahtevam iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobudnik ni izkazal, da je pobudo vložil pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).