Jedro

Pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, proti kateri se sedaj predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da izstavi določeno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni, da je nasprotni udeleženec izpolnil dolžnost podati zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo vsebuje izrek te sodbe (238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo (23. člen SPZ). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj takšna izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj ZKZ določa, da mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen ZKZ). Odobritev oziroma potrdilo pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni pravilna trditev pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev presojalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma zemljiškoknjižna listina. Po določilu 3. odstavka 140. člena ZZK-1 se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso dovoljeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil. Izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika zavrača zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti, torej tudi v podrejenem delu, saj zavrača vpis pravic - vknjižba in predznamba pa sta vrsta (glavnih) vpisov v zemljiško knjigo (1. odstavek 27. člena ZZK-1). Ker torej zemljiškoknjižni sodnik potem, ko je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, ni presojal pogojev za predznambo - listine, ki jih je predložil predlagatelj, pa so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da to presojo posebej narekujejo - je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v tistem delu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik ugodil ugovoru in zavrnil zemljiškoknjižni predlog tudi glede podrejenega zahtevka za predznambo pridobitve predlaganih pravic.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor in zemljiškoknjižni predlog, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, to je predlog za predznambo pridobitve predlaganih pravic, in se zadeva v tem obsegu vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Obenem se dovoli izbris vpisa zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora in zemljiškoknjižnega predloga, kolikor se nanaša na vknjižbo pridobitve pravic.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in svoj sklep opr. št. Dn 1508/2004 z dne

15.12.2004 spremenilo tako, da je zavrnilo zemljiškoknjižni predlog, vpisa ni opravilo, dovolilo pa je vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da temelji njegov predlog za vpis lastninske pravice in vknjižbe dosmrtne pravice uporabe na pravnomočni in izvršljivi sodbi. Taka sodba služi za realizacijo pridobitve lastninske pravice. Po prepričanju predlagatelja ni potrebna odobritev pravnega posla s strani upravnega organa, ker je že sodišče pri izdaji sodbe pazilo, ali predlagatelj kot tožnik izpolnjuje vse pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v RS. Predlagatelj je tudi pridobil od Upravne enote v S. soglasje za odobritev pravnega posla, kar potrjuje, da je bil dokument za vknjižbo pravic pravilen. Vendar sta se nasprotna udeleženca pritožila in zato odločba upravne enote še ni pravnomočna.

Če bi, kar pa je skoraj neverjetno, nasprotna udeleženca izpodbila odločbo, bosta imela tedaj vse možnosti z novo tožbo ali pa z obnovo postopka razveljaviti vknjižbo lastninske pravice predlagatelja.

Pritožba je delno utemeljena.

Ni pravilno stališče pritožbe, da za realizacijo pridobitve lastninske pravice (torej za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo) zadostuje pravnomočna in izvršljiva sodba in da je že sodišče pri izdaji sodbe pazilo na to, ali predlagatelj kot tožnik izpolnjuje vse pogoje za pridobitev lastninske pravice na določenih nepremičninah. S predloženo pravnomočno sodbo je sodišče osebi, proti kateri se sedaj predlaga vpis (nasprotnemu udeležencu) naložilo, da izstavi določeno zemljiškoknjižno dovolilo. Na podlagi takšne listine se sicer dovoli vknjižba pravice (5. točka 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1), saj s pravnomočnostjo sodbe velja za izpolnjeno dolžnost podati zemljiškoknjižno (ali kakšno drugo) izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov (238. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Vendar pa zgolj to vedno ne zadošča za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Kadar posebni predpisi določajo izpolnitev dodatnih pogojev, morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene listine, iz katerih izhaja, da so ti dodatni pogoji izpolnjeni (38. člen ZZK-1). Po 2. odstavku 38. člena ZZK-1 mora biti namreč v primeru, če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo. Ali povedano za konkreten primer: Pravnomočna zamudna sodba pomeni, da je nasprotni udeleženec izpolnil dolžnost podati soglasje za sklenitev pravnega posla in da je podal zemljiškoknjižno izjavo, z vsebino, kot jo vsebuje izrek te sodbe (238. člen ZIZ). Sodba torej za potrebe zemljiškoknjižnega postopka predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, torej izrecno nepogojno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Ker pa gre za kmetijsko zemljišče, zgolj takšna izjava za vknjižbo lastninske pravice ne zadostuje, saj Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) določa, da mora oseba, ki z lastnikom nepremičnine sklene pravni posel pridobiti odobritev pravnega posla od upravne enote oziroma potrdilo, da odobritev pravnega posla ni potrebna (22. člen sedaj veljavnega ZKZ oziroma podobno 20. člen zakona pred novelo). Odobritev oziroma potrdilo pridobi kupec po sklenitvi pravnega posla, zato ni pravilna trditev pritožbe, da je izpolnjevanje pogojev za odobritev presojalo že sodišče v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov oziroma zemljiškoknjižna listina. Takega soglasja upravne enote (odobritve ali potrdila) pa predlagatelj predlogu za vknjižbo pravice ni predložil. Glede na to je odločitev o zavrnitvi predlagane vknjižbe pridobitve lastninske pravice in pravice dosmrtne uporabe nepremičnine pravilna. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika v delu, ki se nanaša na vknjižbo predlaganih pravic (2. točka 3. odstavka

161. člena ZZK-1).

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti in odločilo, da se vpis pravic ne dovoli. Po določilu 3. odstavka 140. člena ZZK-1 pa se v primeru, če se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso dovoljeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil. Tega predlagatelj ni storil. Izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika zavrača zemljiškoknjižni predlog predlagatelja v celoti, torej tudi v podrejenem delu, saj zavrača vpis pravic - vknjižba in predznamba pa sta vrsta (glavnih) vpisov v zemljiško knjigo (1. odstavek 27. člena ZZK-1). Ker torej zemljiškoknjižni sodnik potem, ko je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, ni presojal pogojev za predznambo - listine, ki jih je predložil predlagatelj, pa so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da to presojo posebej narekujejo - je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti v tistem delu, s katerim je zemljiškoknjižni sodnik ugodil ugovoru in zavrnil zemljiškoknjižni predlog tudi glede podrejenega zahtevka za predznambo pridobitve predlaganih pravic (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). V tem delu je zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku, da presodi tudi izpolnjevanje pogojev za predznambo, obenem pa je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe, saj zemljiškoknjižni postopek zaradi neizčrpanja odločitve o vseh zahtevkih za vpis še ni končan.