Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov v zemljiško knjigo tako, da se pri nepremičnini posamezni del št. 218 v stavbi 675, k. o. ..., izbriše lastninska pravica, vknjižena na ime toženke do ½ in se do te ½ znova vknjiži lastninska pravica na ime tožnika. Sklenilo je, da se sprememba tožbe ne dovoli ter da bo o pravdnih stroških odločeno s posebnim sklepom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da se zavrne tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov.

3. Pravdni stranki sta bivša zunajzakonska partnerja. Njuna zveza je trajala od marca 2010 do decembra 2016. V času trajanja zunajzakonske skupnosti je bila 25. 5. 2010 sklenjena prodajna pogodba za stanovanje na naslovu..., v kateri sta kot kupca nepremičnine navedeni pravdni stranki, vsaka do ½. Tožnik je nato toženki z darilno pogodbo 22. 5. 2013 podaril polovico te nepremičnine, zato zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (zaradi vrnitve darila).

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali predstavlja nepremičnina posamezni del stavbe številka 218, v stavbi 475, k. o. ... (ID: 0001), posebno premoženje tožeče stranke, in sicer do ½ od celote ali skupno premoženje pravdnih strank?

(2) V primeru, da nepremičnina posamezni del stavbe številka 218, v stavbi 475, k. o. ...(ID: 0001), predstavlja skupno premoženje strank, ali je s Pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema v primeru razpada skupnosti z dne 1. 10. 2015 (v nadaljevanju: Pogodba) že tudi razdeljeno ali določbe slednje predstavljajo samo ugotovitev dejstev glede prispevanega denarja pravdnih strank k nakupu slednjega in ugotovitev, da je tožena stranka že do celote lastnica?

(3) Ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke tak, kot mu je ugodilo sodišče prve stopnje v novem sojenju, za primer vrnitve darila oziroma za primer uveljavljanja vrednosti darila kot vložek v skupno premoženje primeren?

(4) Ali je sodišče nižje stopnje kršilo določbo 185. člena ZPP oziroma storilo bistvene kršitve določb postopka s tem, ko tožeči stranki ni dovolilo spremembe tožbe in je v obrazložitvi sodbe navedlo razlog, da je tožena stranka spremembi nasprotovala, dodatno pa pavšalno navedlo, da to ni smotrno, saj ima dovolj podlage za odločitev o nespremenjenem zahtevku?

(5) Ali sta sodišči nižje stopnje z upoštevanjem navedb oziroma trditvene podlage tožene stranke v pripravljalnih vlogah in na zapisnike narokov za glavno obravnavo po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo z dne 11. 1. 2018 kršili pravila o prekluziji navajanja dejstev (286. in 286a. člen ZPP)?

(6) Ali sta sodišči nižje stopnje kršili pravila o prekluziji navajanja dejstev (286. in 286a. člen ZPP) s tem, ko sta se v obrazložitvi sodbe oprli na izpovedbo tožeče stranke glede dejstev, o katerih so bile trditve prepozne, pri čemer je prav s temi izpovedbami utemeljevalo odločitev v korist tožene stranke?

(7) Ali sta sodišči nižje stopnje kršili razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP in prekoračili trditveno podlago strank s tem, ko sta se v obrazložitvi sodbe oprli na dejstva, o katerih ni bilo navedb tožeče ali tožene stranke, pri čemer sta prav s temi izpovedbami utemeljevali odločitev v korist tožene stranke?

(8) Ali sta sodišči nižje stopnje kršili načelo proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v zvezi z določbo 215. člena ZPP, pravila o prekluziji navajanja dejstev (286. in 286a. člen ZPP), kakor tudi razpravno načelo iz 7. in 212. člena ZPP in prekoračili trditveno podlago strank s tem, ko sta se v obrazložitvi sodbe glede dejstva, ali sta stanovanje pravdni stranki kupili skupaj ali tožeča stranka sama oziroma s sredstvi iz svojega posebnega premoženja in ali gre za posebno premoženje tožeče stranke ali skupno, oprli na dejstva, ki jih tožena stranka ni (pravočasno) zatrjevala, sodišči pa sta prav s temi dejstvi utemeljevali odločitev v korist tožene stranke, pri čemer pa glede listinskih dokazil tožeče stranke sodišči dokazne ocene sploh nista izvedli?

(9) Ali sta sodišči nižje stopnje kršili določbo 224. člena ZPP s tem, ko se v obrazložitvi sodbe nista opredelili do navedb tožeče stranke, da dejstva v Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema v primeru razpada skupnosti z dne 1. 10. 2015 niso resnična?

(10) Ali je sodišče prve stopnje kršilo določbo 214. člena ZPP s tem, ko ni štelo dejstev za priznanih, ker jih tožena stranka ni prerekala oziroma jih ni prerekala z navajanjem razlogov?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).