Jedro

Predlagatelj mora v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja z dne 6.12.2017 kot neutemeljenega in potrdilo sklep Dn 379505/2016 z dne 29.11.2017, s katerim je bil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice zavržen. V razlogih sklepa je navedlo, da je predlagatelj vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice skladno s tretjim odstavkom 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), listine, ki so podlaga za vpis po prvem odstavku 142. člena ZZK-1 pa izročil notarki. Ta jih je skladno s četrtim odstavkom tega člena pretvorila v elektronsko obliko, jih podpisala z varnim elektronskim podpisom in priložila predlogu. 3.11.2017 je bilo v elektronsko aplikacijo priloženo obvestilo z dne 11.5.2016 v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse ter „kazalni list“ s podrobno navedbo dogovorov o delitvi premoženja. Te listine je vložila notarka. Vendar pa s takim postopanjem ni zadoščeno določbam ZZK-1 o pravilni vložitvi zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so podlaga za vpis. Deseti odstavek 142. člena ZZK-1 predvideva poleg opisanega postopka vložitve listin tudi, da notar navedene listine priloži elektronski vlogi, s katero jih predloži zemljiškoknjižnemu sodišču pod opr. št. zadeve, navedene v obvestilu. Smisel določbe je, da predlagatelj prek notarja v posebni elektronski vlogi pravilno navede listine, ki so podlaga za predlagani vpis. Predlagatelj mora namreč skladno z načelom dispozitivnosti postopka (125. člen ZZK-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 140. člena - vsebina zk predloga) sam nevesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. Podatki o listinah, ki so bile podlaga za vpis, se po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa vpišejo tudi v informatizirano glavno knjigo, razvidni so iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige in morajo biti javno dostopni (178., 195. in 198. člen Zakona o zemljiški knjigi).

Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Elektronski predlog je vložil sam predlagatelj, po tretjem odstavku 125.a člena ZZK-1, listine pa je priložila notarka. Ne drži navedba sodišča, naj ne bi bilo razvidno, kdo je listine priložil. Notarka je ravnala po 142. členu ZZK-1, pooblaščenka ne more priložiti elektronske vloge elektronski vlogi, ki jo je vložil predlagatelj. Notar lahko že vloženemu zemljiškoknjižnemu predlogu priloži le elektronsko obliko pretvorjene listine. Res je, kar pravi sodišče, da mora predlagatelj sam navesti listine, ki so podlaga za predlagani vpis. Toda že iz seznama prilog je vsem razvidno, tudi zunanjim uporabnikom, katere listine so podlaga za vpis. Notarka je ob priložitvi listin pravilno označila, katere listine so podlaga za vpis. Dogovori o delitvi premoženja predstavljajo eno samo listino, kot izhaja tudi iz priloženega kazalnega lista, saj so kot ena listina že vloženi v zbirko listin. Navedeno izhaja tudi iz Potrdila Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24.8.2011 (zadnja stran priložene listine - dogovorov o delitvi premoženja), ki je potrdilo, da je izvirnik/overjen prepis te listine vložen v zbirki listin navedenega sodišča pod opr. št. Dn 6465/01. Če bi šlo za več listin, bi sodišče izdalo citirano potrdilo za vsako listino posebej. Tako pa gre za eno samo listino, glede katere mora vsebinsko presojo ustreznosti listine, ki je podlaga za predlagani vpis, opraviti sodišče. Notarka je po prejemu listin s strani predlagatelja in po tem, ko jo je predlagatelj obvestil o opravilni številki zadeve v zemljiškoknjižnem postopku, ki je bil začet z vložitvijo predloga predlagatelja, le-te pretvorila v elektronsko obliko, jih podpisala s svojim varnim elektronskim podpisom in jih priložila zemljiškoknjižnemu predlogu, ki ga je vložil predlagatelj sam (pod rubriko : Elektronske druge vloge v eZK-postopkih, postopek 003 - Druga vloga stranke, Dn 379505/2016, Druga vloga, ki ni ugovor/pritožba). Dne 3.11.2016 je bilo zemljiškoknjižnemu predlogu kot procesno dejanje priloženo obvestilo sodišču v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse in v elektronsko obliko pretvorjene listine - Zemljiškoknjižno dovolilo z dne 12.10.2016 s Pogodbo o prenosu lastninske pravice z dne 29.8.2016 ter dogovori o delitvi premoženja sedanjih občin na območju nekdanje občine L.. Navedeno izhaja tudi iz seznama prilog v zadevi, ki ga predlagatelj prilaga in iz katerega je razvidno, da so listine, ki so podlaga za predlagani vpis, kot take pravilno označene. ZZK-1 pa notarju ne nalaga, da bi ob priložitvi listin moral potrditi, da gre za zasebne listine, ki so v izvirniku.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je predlagatelj predlagal vpis na podlagi listin. Te listine je naslednji dan predložil zemljiškoknjižnemu sodišču notar, potem, ko jih je pretvoril v elektronsko obliko in podpisal z svojim varnim elektronskim podpisom. Ni jasno zakaj pritožba graja razloge sodišča, naj ne bi bilo razvidno, kdo je listine priložil, saj je sodišče jasno zapisalo, da je te listine predložila notarka. Notarka tedaj ni bila pooblaščenka stranke, tudi ni imela statusa udeleženca v smislu 132. člena ZZK-1. Je pa potem, ko je sodišče predlog zavrglo, vložila ugovor v imenu predlagatelja kot pooblaščenka, enako velja za pritožbo. Navedla je, da pravna sredstva vlaga po pooblastilu predlagatelja.

Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da mora predlagatelj v zemljiškoknjižnemu predlogu navesti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. Tega predlagatelj ni storil, tega ni, kot navede sodišče, storila niti notarka ob predložitvi listin. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevka za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavlja. Predlagatelj je načeloma tisti, ki mora v obrazec vnesti vse podatke, ki jih mora predlog vsebovati (gre za standardizirani del besedila elektronske vloge). Navesti mora torej tudi podatke o listini oziroma listinah, ki so podlaga za vpis. V nasprotnem primeru bi v primeru ugoditvi predloga prišlo do situacije, ko se iz elektronske zemljiške knjige ne bi razbralo, katere listine so podlaga za vpis. Primarna naloga, da navede v predlogu listine, ki so podlaga za vpis, je torej na predlagatelju. S tem zaključkom soglaša tudi pritožnica. Tega predlagatelj ni storil. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je ZZK-1 v desetem odstavku 142. člena jasen, notar mora listine pretvoriti v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti elektronski vlogi, s katero jih predloži zemljiškoknjižnemu sodišču. Listine torej notar predloži sodišču z elektronsko vlogo. Očitki pritožbe so kontradiktorni, po eni strani trdi, da pooblaščenka ne more priložiti elektronske vloge elektronski vlogi, ki jo je vložil predlagatelj, pač pa lahko le priloži v elektronsko obliko pretvorjene listine, v nadaljevanju pa navaja, kar je razvidno tudi iz podatkov spisa, da je bilo dne 3.11.2016 zemljiškoknjižemu predlogu kot procesno dejanje predloženo obvestilo sodišču v zvezi z oprostitvijo plačila sodne takse in v elektronsko obliko pretvorjene listine. Pa tudi sicer je v praksi običaj, da notarji sodišče obvestijo v obliki procesnega dejanja, da prilagajo listine zemljiškoknjižnemu predlogu (na primer zadeva CDn 34/2018).

Ker torej predlog ni vseboval navedbe listin, ki so podlaga za zahtevani vpis (4. točka prvega odstavka 140. člena ZZK-1), in tega tudi ne elektronska vloga, s katero bi bile predložene zemljiškoknjižne listine, v tridnevnem roku po notarju, je odločitev, da predlogu ni ugodeno, pravilna in zakonita ter pritožba neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).