Jedro

Predhodno podan predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja je bil podan 19. 5. 2008 in je bilo tožniku z odločbo toženca z dne 22. 7. 2008 na podlagi tega predloga zdraviliško zdravljenje tudi odobreno. Ker do podaje novega predloga dne 3. 5. 2010 za odobritev zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja še ni preteklo dve leti, kot določa 3. odstavek 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 24. 5. 2010 in se mu prizna pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila obravnava razpisana ob 10.10 uri in da je bil ob tej uri v čakalnici, sodnica pa ga je odslovila. Tako se je zadeva obravnavala v njegovi odsotnosti. Sodišče prosi, da prouči njegovo zadevo in po štirih letih odobri zdravljenje v zdravilišču. Ko je bil pred leti v zdravilišču, se je bolje počutil in bil okretnejši. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami dodatno poudarja naslednje.

Iz zapisnika z glavne obravnave izhaja, da ob oklicu zadeve ob 10.10 uri na obravnavo tožnik ni pristopil. Iz uradnega zaznamka pa je razvidno, da je pristopil ob 11.35, to je že po zaključku obravnave. Pritožbene navedbe, da je bil ob oklicu zadeve prisoten in da je sodišče prve stopnje brez razloga opravilo obravnavo v njegovi odsotnosti, so zato neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 24. 5. 2010 in zaključilo, da je pravilna in zakonita ter posledično tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja v naravnem zdravilišču, zavrnilo. S takšnim zaključkom pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da gre pri tožniku za zdravstvene težave, zaradi katerih se zdravi pri ortopedu in da je bil zaradi teh zdravstvenih težav podan predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja z dne 3. 5. 2010, zaradi enakih zdravstvenih težav pa je bil podan predlog za zdraviliško zdravljenje že pred tem 19. 5. 2008. Iz zabeležk na obeh predlogih je razvidno, da je bilo tožniku zdraviliško zdravljenje odobravano od leta 1997 dalje in da je bilo nazadnje odobreno z odločbo z dne 22. 7. 2008. Iz odločbe toženca z dne 22. 7. 2008 je razvidno, da je bil tožnik leta 1995 operiran na ledvenem delu hrbtenice verjetno zaradi discus hernije L3 – L4. Dodatne preiskave so pokazale težje degenerativno obolenje, predvsem ledvenega dela hrbtenice ter da ima hkrati ugotovljeno gonartrozo kolenskih sklepov, predvsem desnega. Take zdravstvene težave in sicer bolečine v ledvenem delu hrbtenice in močne bolečine v kolenih in težave s hojo, tožnik navaja tudi v tožbi, torej v zvezi z ugotovljenim obolenjem hrbtenice in kolenskih sklepov.

Na podlagi takšnega dejanskega stanja, je sodišče prve stopnje imelo vso podlago za zaključek, da tožnik ne izpolnjuje pogoja določenega v tretjem odstavku 48. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 – prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju pravila) za odobritev zdraviliškega zdravljenja. Po tej določbi zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja največ enkrat na dve leti.

V tožnikovem primeru tudi po stališču pritožbenega sodišča od predhodno podanega predloga imenovanemu zdravniku za odobritev zdraviliškega zdravljenja, ki je bil podan 19. 5. 2008 in na podlagi katerega je bilo tožniku zdraviliško zdravljenje tudi z odločbo z dne 22. 7. 2008 odobreno, pa do podaje novega, v tem postopku obravnavanega predloga, podanega dne 3. 5. 2010 za odobritev zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja, še ni preteklo dve leti. To pa je razlog zaradi katerega je sodišče prve stopnje in pred tem toženec, utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Ne glede na to, da ima tožnik hude zdravstvene težave, se more pri odobritvi zdraviliškega zdravljenja upoštevati ne le zdravstveno stanje, pač pa tudi rok, v katerem lahko zavarovana oseba ponovno uveljavlja pravico zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.