Jedro

Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v točkah 2., 3. in 4. izreka in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje; V preostalem delu (1. točka izreka sodbe) se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec oče mladoletnega tožnika, rojenega 9.6.2004, da je dolžan za njegovo preživljanje plačevati mesečno preživnino v znesku 150,00 EUR od 1.5.2008 dalje, zakoniti zastopnici pa je dolžan povrniti stroške, ki jih je imela s preživljanjem mladoletnega tožnika v času od 15.7.2004 do 15.4.2008 v znesku 5.400,00 EUR. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 890,00 EUR.

Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 388. člena (pravilno 338. člena!) Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da očetovstva ni priznal, izvedeni dokazi pa niso takšne narave, da bi bilo lahko tožbenemu zahtevku ugodeno. Tožeča stranka je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke, DNK analizo in po potrebi ostale analize za ugotovitev očetovstva, vendar pa ti dokazi v postopku niso bili izvedeni, čeprav je dokazno breme na strani tožeče stranke. Dejansko stanje je tako ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno, manjkajo pa tudi razlogi o odločilnih dejstvih, zlasti tudi, ker so izpovedbe prič zelo nejasne in tožbenih trditev ne dokazujejo. Toženec ne prejema mesečne plače v višini 1.300,00 EUR, ampak le približno 700,00 EUR. Preživnina je zato določena previsoko. Prav tako niso konkretno izkazani stroški, ki naj bi jih zakonita zastopnica mladoletnega tožnika imela z njegovim preživljanjem v času od 15.7.2004 do 15.4.2008. Pritožba je delno utemeljena.

Iz razlogov izpodbijane sodbe, ki ima podlago v podatkih spisa izhaja, da je odgovornost za neizvedbo dokaza z DNK analizo tkiv, ki jo je predlagala tožeča stranka, v celoti na toženi stranki. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec sodelovanje pri tovrstni analizi kategorično zavrnil. Ker brez njegovega sodelovanja ni mogoče izvesti DNK analize, je sodišče pravilno opustilo izvedbo tega dokaza in svojo odločitev utemeljilo z drugimi izvedenimi dokazi. Pri tem je posebej pomembno zaslišanje zakonite zastopnice otroka in toženca, ki sta si enotna v izpovedi o vsebini in trajanju njunega intimnega razmerja. Njuno intimno razmerje pa je potrjeno tudi z izpovedbami prič. Končno, kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje, toženec dejanski trditvi, da je on oče mladoletnega tožnika, niti ne nasprotuje, pač pa ugovarja le pravnim in moralnim obveznostim, ki so z rojstvom otroka zanj nastale. Pritožba zoper odločitev, da se ugotovi, da je toženec oče mladoletnega tožnika, je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in v tem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o višini toženčeve obveznosti plačevanja preživnine in odločitev o povrnitvi izdatkov za preživljanje za čas od 15.7.2004 do 15.4.2008. Toženec ugotovljeni višini mesečnih stroškov za preživljanje mladoletnega tožnika v pritožbi izrecno ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ti znašajo 285,00 EUR mesečno. Upoštevajoč dejstvo, da prejema mladoletni tožnik otroški dodatek v višini 76,00 EUR, predstavlja preživninsko breme, ki sta si ga med seboj dolžna porazdeliti oba starša znesek 210,00 EUR. Navedeno preživninsko breme je sodišče prve stopnje ob upoštevanju mesečnih prihodkov obeh pravdnih strank (iz potrdila B., d.o.o., kjer je tožnik zaposlen izhaja, da je njegova povprečna mesečna plača 1.276,13 EUR, ne pa 700,00 EUR, kot to navaja v pritožbi) porazdelilo tako, da naj bi toženec prispeval 130,00 EUR mesečno, otrokova mati pa po 80,00 EUR mesečno. V sami odločitvi (v izreku sodbe) pa je sodišče odločilo, da je toženec dolžan plačevati mladoletnemu tožniku mesečno preživnino v višini 150,00 EUR mesečno. Odločitev o višini mesečnega prispevka toženca za preživljanje mladoletnega tožnika je bilo zato treba razveljaviti že zaradi navedenega nasprotja med izrekom in razlogi sodbe (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Enako velja tudi glede odločitve o zahtevku za povračilo izdatkov za tožnikovo preživljanje oziroma od verzijskega dela tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe zapisalo, da znaša skupni seštevek stroškov preživljanja od 15.7.2004 do 15.4.2008 5.080,00 EUR, v izreku pa je odločilo, da je ta znesek 5.400,00 EUR. Pravilen seštevek pa da celo tretji znesek (4.980,00 EUR). Ne glede na navedeno pa toženec v pritožbi pravilno opozarja, da višina vtoževanih stroškov ni izkazana, saj je sodišče v prvostopenjskem dokaznem postopku sploh ni ugotavljalo.

Sodišče prve stopnje pa je odločilo tudi preko verzijskega zahtevka. Pri tem je treba poudariti, da pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevkom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati (133. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR). Tisti, ki takšen zahtevek uveljavlja, mora dokazati, da je imel izdatke s preživljanjem ter da so bili ti izdatki potrebni. Obseg potrebnih izdatkov pa je odvisen od enakih okoliščin, ki so odločilne za določitev preživnine. To določi sodišče v sorazmerju z materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi preživninskega zavezanca ter potrebami preživninskega upravičenca. Gre za svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Gre torej za zahtevek tožnikove matere, ne pa za tožnikov zahtevek. Sodišče bi zato moralo v okviru materialno procesnega vodstva pozvati tožečo stranko na ustrezno opredelitev tožnikov v tem sporu in odločiti v okviru postavljenega zahtevka 3.600,00 EUR. Razveljavitev odločitve o preživninskem zahtevku in verzijskem zahtevku je pogojevala tudi razveljavitev stroškovne odločitve.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).