Jedro

Razpravljajoča sodnica je zdravniško potrdilo, s katerim je toženec poskušal opravičiti svoj izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo, prejela v svoj predal že po dnevu izdaje sodbe zaradi izostanka. Z izdajo sodbe je bila implicite obsežena tudi njena razglasitev in je bilo tako s tem trenutkom sodišče prve stopnje vezano na svojo odločitev (člen 334/1 ZPP). Zato je kljub dejstvu, da je navedeno zdravniško potrdilo prispelo na sodišče na dan izdaje sodbe, ni moglo več spremeniti (člen 334/1 ZPP). Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja regresni zahtevek na podlagi 2. odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v zvezi s škodo, ki jo je povzročil tožnik, ki ni sklenil obveznega zavarovanja - za zneske, ki jih je plačala zavarovancem. Za takšen zahtevek je tožeča stranka tožbi priložila ustrezne listinske dokaze in je zato upravičena do povrnitve zneskov odškodnine, za katere je izkazala, da jih je oškodovancem plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka in naložilo tožencu, da plača tožeči stranki znesek 3.763.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 3.200.000,00 SIT od 25.12.1993, od zneska 563.800,00 SIT pa od 10.6.1994 do plačila. Tožencu je tudi naložilo, da plača tožeči stranki 174.423,00 SIT njenih pravdnih stroškov. Sodišče je ugotovilo, da toženec ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen in tudi ni z vlogo oporekal tožbenemu zahtevku. Ker nadalje dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, niti s splošno znanimi dejstvi, in ker tudi ni splošno znanih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da toženec iz opravičenih vzrokov ni mogel priti na narok, je sodišče zaključilo, da so podani zakonski pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje toženec.Izpodbijani sodbi očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Poudarja, da je pravočasno poslal zdravniško opravičilo, s čimer je izkazal opravičenost izostanka z naroka za glavno obravnavo. Oporeka tudi višini prisojenega zneska odškodnine.

Pritožba ni utemeljena.

S trditvami, da je svoj izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo opravičil z zdravniškim potrdilom, toženec izpodbijani sodbi po vsebini očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, torej nepravilno izdajo sodbe zaradi izostanka. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je razpravljajoča sodnica zdravniško potrdilo prejela v predal dne 17.10.1997 (glej uradni zaznamek na hrbtišču pisemske ovojnice pripete k list. štev. 34 v spisu), to pa je že po dnevu izdaje izpodbijane sodbe, ki jo je sodišče izdalo na naroku za glavno obravnavo dne 16.10.1997. Z izdajo sodbe je bila implicite obsežena tudi njena razglasitev in je bilo s tem trenutkom sodišče vezano na svojo odločitev (člen 334/1 ZPP). Zato je kljub dejstvu, da je zdravniško potrdilo prispelo na sodišče že na dan izdaje sodbe (glej dohodni žig na navedeni pisemski ovojnici), ni moglo več spremeniti (člen 334/1 ZPP). Toženec tedaj ni pravočasno opravičil svojega izostanka z naroka za glavno obravnavo in navedena okoliščina ni mogla predstavljati ovire za izdajo izpodbijane sodbe.

Z navedbami, da je "zelo sporen in vprašljiv tudi vrtoglavi znesek odškodnine" pa toženec po vsebini uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja regresni zahtevek na podlagi 2. odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih (Ur.l. RS 70/94), v zvezi s škodo, ki jo je povzročil tožnik, ki ni sklenil obveznega zavarovanja, in sicer za zneske, ki jih je tožeča stranka plačala oškodovancem. Za takšen zahtevek pa je priložila listinske dokaze - poravnavi z dne 24.12.1993 oz. z dne 9.6.1994, sklenjeni z oškodovanci ter potrdili o plačilu odškodnine oškodovancem z dne 24.12.1993 oz. z dne 9.6.1994. Na navedeni pravni podlagi je tožeča stranka upravičena do povrnitve zneskov odškodnine, za katere je izkazala, da jih je oškodovancem plačala. Materialnopravni preizkus izpodbijane sodbe tako potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje tudi v smeri pritožbenih očitkov glede višine prisojenega zneska.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku na prvi stopnji zagrešena kakšna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (368. člen ZPP).