Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je DTS odsotnost tožnice z delovnega mesta in tako odsotnost z opravljanja tožilske službe v trajanju 387 dni upošteval, saj iz odločbe izhaja zgolj upoštevanje odsotnosti zaradi štiriurnega delovnega časa ocenjevane tožilke, ne pa tudi bolniška odsotnost. DTS je zgolj enemu izmed podkriterijev delovne sposobnosti podelil absolutno težo, pri tem pa ni navedel, po kakšnih kriterijih je navedeni indikator vrednotil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Državnotožilskega sveta DTS 72/17-8 z dne 30. 8. 2017 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v višini 423,50 EUR v 15 dneh po prejemu te sodbe z DDV, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo izdano tožnici je Državnotožilski svet (v nadaljevanju DTS) ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (točka 1. izreka), in da se (v posledici) zaradi dveh zaporednih ocen državnotožilske službe, iz katerih izhaja, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, izreče znižanje plače za 5 % z dnem dokončnosti odločbe, s katero je bila izdelana ocena državnotožilske službe, in sicer za čas 6 mesecev (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je DTS v postopku izdelave ocene tožilske službe ocenjevani tožilki vročil ugotovitve dokončnega Poročila o pregledu dela državne tožilke pod št. Tu-6-3/44/2016 z dne 24. 4. 2017, ki ga je izdelala vrhovna državna tožilka in Mnenje začasne vodje Okrožnega državnega tožilstva v ... (v nadaljevanju ODT ...), št. Tu-20-8/2/2017JKR/jb z dne 30. 6. 2017. 3. Na podlagi navedenih dokumentov in statističnih podatkov, je DTS odločil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Pri izdelavi ocene je uporabil Zakon o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1) v povezavi z Zakonom o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) in Merili za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe (v nadaljevanju Merila), znotraj katerih so določeni kriteriji delovne sposobnosti in strokovnega znanja, osebnostne lastnosti, socialne veščine in sposobnosti opravljanja vodstvenih nalog (kolikor jih ocenjevani opravlja). Znotraj kriterija delovne sposobnosti in strokovnega znanja so določene podkategorije strokovno znanje, delovne sposobnosti, sposobnost logičnega in analitičnega mišljenja, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljeno dodatno delo pri izvrševanju funkcije.

4. DTS je ugotovil, da ocenjevana tožilka ne izpolnjuje „indikatorja delovne sposobnosti“, kateri je po oceni DTS izmed vseh kriterijev med najpomembnejšimi za presojo izpolnjevanja kriterija „delovne sposobnosti in strokovno znanje“ (prvi odstavek, str. 5 odločbe). Iz podkriterija delovne sposobnosti državne tožilke po oceni DTS izhaja, da so le te zadostne, saj naj bi državna tožilka v ocenjevanem obdobju sama sprejela 191 državno tožilskih odločitev, medtem ko bi naj primerljiva državna tožilca v istem obdobju ob upoštevanju dejstva, da je državna tožilka v ocenjevanem obdobju delala s polovičnim delovnim časom, upoštevajoč štiri urno delovno obvezo, sprejela 232 in 456 državno tožilskih odločitev. Zaradi navedenega je DTS ugotovil, da „bistveno manjši obseg opravljenega dela, ki ima za posledico neizpolnjevanje zadevnega indikatorja, kljub dobremu izpolnjevanju preostalih indikatorjev (strokovno znanje, sposobnost logičnega in analitičnega mišljenja, sposobnost ustnega in pisnega izražanja in opravljeno dodatno delo pri izvrševanju funkcije) tako vodi do sklepa, da državna tožilka kriterija delovne sposobnosti in strokovno znanje v ocenjevanem obdobju ni ustrezno (dobro) izpolnila.“

5. Iz obrazložitve tudi izhaja, da je ocenjevana tožilka sicer zadeve reševala pravočasno, in da so njeni spisi urejeni v skladu z Državno tožilskim redom, vendar bistveno manjši obseg opravljenega dela tožilke v ocenjevanem obdobju, po navedbah DTS, ne dopušča zaključka o dobrem, to je povprečnem izpolnjevanju predmetnega indikatorja.

6. Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločbo DTS, in sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka ter navaja, da je bila v letih 2015 - 2016 zaradi bolezni več kot eno leto odsotna (378 dni), kar v izpodbijani odločbi DTS ni bilo upoštevano. Dodatno izpostavlja, da je začasna vodja ODT ... o njenem delu izdala pozitivno mnenje, in da je pregledovalka vrhovna državna tožilka v Poročilu o delu tožnice s podajo končne ocene, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, prekoračila izdano odredbo za pregled, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja obrazloženost indikatorja rešenih zadev. Dodatno še izpostavlja, da na prejeti pripad zadev sama nima vpliva, saj pripad odreja vodja ODT, pri čemer pri vrednotenju količine njenega opravljenega dela, ni bilo upoštevano in ovrednoteno, da je v ocenjevanem obdobju opravila tudi strokovni pregled nad delom drugih dveh tožilcev, ko je pregledala 410 spisov.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema pravno podlago za odločanje DTS in tudi za predhodni pregled dela tožilke, dodatno pa še navaja, glede bistvenih kršitve določb postopka, da je vodja ODT ... dne 29. 8. 2016 podal mnenje, da se izdela ocena, s katero se ugotovi, da/ali tožeča stranka ustreza državnotožilski službi in potrdila, da iz mnenja začasne vodje ODT ... št. Tu-20-8/2/2017 z dne 30. 6. 2017 izhaja, da tožeča stranka ustreza državnotožilski službi oziroma da izpolnjuje pogoje za napredovanje.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi zavrača navedbe o prekoračitvi odredbe generalnega državnega tožilca z dne 17. 3. 2017, s strani pregledovalke - vrhovne državne tožilke saj iz odredbe jasno izhaja, da naj pregledovalka po pregledu izdela mnenje o delu pregledovane državne tožilke - z določeno opredelitvijo dosega/ne dosega ustrezne stopnje uspešnosti, kakovosti in strokovnosti dela in oceno ali ustreza ali ne ustreza tožilski službi, ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, izpolnjuje pogoje za napredovanje, izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje oziroma izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje, kar je skladno s četrtim odstavkom 96. člena Državnotožilskega reda (DTR) in z Navodilom za pripravo ocene državnotožilske službe ter njegovimi prilogami, zaradi česar je bilo postopanje pregledovalke s podajo mnenja ocene zakonito in so navedbe tožeče stranke v tej zvezi neutemeljene. Pri navedenem je tožena stranka izpostavila, da je v predmetnem postopku izdelala zgolj oceno državnotožilske službe za tožečo stranko, s katero je ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (2. točka prvega odstavka 32. člena Zakona o sodniški službi - ZSS v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu - ZDT-1), ni pa odločala o predlogu za napredovanje, saj le-ta ni bil podan.

9. Glede nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je tožena stranka odgovorila, da je v postopku izdelave ocene državnotožilske službe v celoti sledila ugotovitvam pregledovalke iz poročila z dne 24. 4. 2017, in sicer tako v zvezi z odsotnostjo tožeče stranke, kot tudi v zvezi z obsegom opravljenega dela, s čimer je bila tožeča stranka tudi seznanjena, vendar zoper oceno državnotožilske službe ni ugovarjala, prav tako pa tudi ni vložila ugovora zoper predmetno poročilo, zaradi česar meni, da tožeča stranka v upravnem sporu ne bi smela navajati dejstev in predlagati dokazov, če jih je imela možnost navajati in predlagati pred izdajo akta.

10. V zvezi s tožbenimi navedbami o tožničinem dodatno opravljenem delu povezanim z nadzorom nad delom drugih tožilcev, je tožena stranka odgovorila, da sta strokovne preglede opravljala tudi dva primerljiva tožilca, zaradi česar na primerjavo obsega opravljenega dela po njenem stališču navedeno ne more vplivati. Meni, da je v izpodbijani odločbi ustrezno obrazložila svojo odločitev v zvezi z zadostnim izpolnjevanjem indikatorja delovnih sposobnosti, ki je eden od indikatorjev kriterija delovnih sposobnosti in strokovnega znanja, zaradi česar predlaga, da se tožba tožeče stranke kot neutemeljena zavrne.

11. Tožeča stranka je v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 17. 4. 2018 izpostavila, da je pregledovalka prekoračila odredbo generalnega državnega tožilca Dts 72/17-4 z dne 13. 3. 2017, ko je odločila, da pregledovana tožilka ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, saj zaradi njene daljše odsotnosti citirana odredba v izreku tega ocenjevalnega kriterija ni zajemala, predloga za napredovanje pa ni dal niti vodja ODT v ..., niti sama tožeča stranka.

12. Dodatno tožnica v pripravljalni vlogi še izpostavlja, da je iz zaključnega poročila pregledovalke razvidno (l. št. 4 poročila), da tožeča stranka dosega ustrezno stopnjo uspešnosti, kakovosti in ustreznosti dela. Ker je torej DTS odločal o izdaji odločbe povezani z opravljanjem državnotožilske službe in ne o napredovanju tožnice, je najprej nepravilno, nepopolno ugotovil dejansko stanje, posledično pa napačno uporabil materialno pravo. Glede na daljšo odsotnost tožnice iz zdravstvenih razlogov, bi tako lahko DTS odločal zgolj o izpolnjevanju kriterijev za ustreznost državnotožilski službi in ne o napredovanju, ki niti ni bilo predlagano.

13. Glede dodatno opravljenega dela tožnica pojasnjuje, da je bila v ocenjevanem obdobju za obdobje štirih mesecev razporejena na delo na Vrhovno državno tožilstvo zaradi revizijskega pregleda drugih dveh tožilcev, kar bi prav tako moralo biti upoštevano pri indikatorju delovne sposobnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je bila dlje časa bolniško odsotna pa je po njeni oceni logično, da je rešila tudi manj zadev, vendar pripominja, da je rešila ves pripad, ki ga je v ocenjevanem obdobju prejela, pri čemer na število pripadlih zadev sama nima vpliva. Pri svojem delu ni imela nikoli zaostankov, ni prejela nadzorstvene pritožbe, njena ustrezna strokovnost pa je razvidna tudi iz opravljenega splošnega strokovnega pregleda dela na ODT v ... in vseh njegovih tožilcev, ki je zajemal tudi ocenjevano obdobje dela tožnice, in iz katerega izhaja, da tožnica ni naredila nobene strokovne napake, da so bili opisi kaznivih dejanja pravilni, in da ni imela zaostankov.

14. V drugi pripravljalni vlogi (pod prilogo A12), ki jo je tožnica predložila na prvem naroku za glavno obravnavo tožnica navaja kot v tožbi in prvi pripravljalni vlogi ter dodatno navaja, da iz odredbe o delnem nadzoru nad delom tožilke z dne 17. 3. 2017 izhaja zgolj prepis abstraktne zakonske norme določbe 32. člena ZSS, ki pa mora s prilagoditvijo na državnotožilsko službo temeljiti na subsumiranju dejanskega stanja pod zakonsko normo, odločitev pa mora biti izdelana v skladu z obsegom predloga. Na koncu je pri izdaji izpodbijane odločbe prišlo do nezakonitosti v fazi odločanja tožene stranke, saj objektivno izhajajočih podatkov o odsotnosti tožnice v trajanju 378 dni in dejstev in listin spisa, ni pravilno upoštevala pri odločanju, kakor tudi ne, da je tožnica v ocenjevanem obdobju rešila celoten dodeljen pripad, da ni bilo zoper njeno delo vloženih nič nadzorstvenih pritožb, in da je delo, ko je bila na delovnem mestu opravljala ažurno.

15. V tretji pripravljalni vlogi, z dne 25. 8. 2020 tožnica navaja, da Poročilo o splošnem strokovnem pregledu dela ODT v ... v celoti potrjuje navedbe tožnice, in sicer da tudi pri navedenem opravljenem nadzoru niso bile izkazane nobene nepravilnosti glede strokovnosti opravljenega dela tožnice.

16. Tožba je utemeljena.

17. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnica s tožbo izpodbija odločbo Državnotožilskega sveta. Po 18. členu Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1) je DTS samostojen državni organ.

Glede nedopustnih novot V zvezi z navedbami tožene stranke glede 2. točke tožbenih navedb tožeče stranke o odsotnosti tožeče stranke v trajanju 378 dni, ki bi naj bile po mnenju tožene stranke novota, ki je tožeča stranka ne bi smela navajati, ker ni podala odgovora, mnenja ali ugovora na revizijski pregled, sodišče pojasnjuje, da je ocena tožilske službe, ki jo je izdelal DTS strokovno opravilo. Zato tudi morebitni ugovor ali pojasnila zoper Poročilo o pregledu opravljenega dela tožilske službe za tožnico, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak predstavlja zgolj sredstvo za uresničevanje strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev vodje oddelka ali predhodnih ocenjevalcev v okviru pregleda dela, s katerimi se ne strinja in pravico do vrednotenja teh ugotovitev, ki jim nasprotuje. Gre torej za pravico ocenjevane tožilke, da pred izdajo odločbe poda pripombe, ne pa za njeno dolžnost. Navedeno pa ne pomeni, da kolikor ocenjevana tožilka ne poda pripomb na oceno tožilske službe, Poročilo pregledovalke ali statistične podatke, ki so točni, da ji zaradi navedenega preneha pravica do vložitve tožbe in navajanja dejstev v zvezi z odsotnostjo in neupoštevanjem odsotnosti. Tako so napačna naziranja tožene stranke v tem delu, glede nedopustne novote.

18. Predmetna naziranja tožene stranke v tem delu pa so napačna tudi iz razloga, ker v konkretnem primeru ne gre za novoto, saj iz statističnih podatkov, ki so del spisovnega gradiva tožene stranke (pod imenom dokumenta: Seznam odsotnosti za obdobje 2. 6. 2013 do 1. 6. 20161), izhaja, da je bila tožnica v ocenjevanem obdobju odsotna 378 dni, in sicer od 15. 12. 2014 do 31. 10. 2015 (zaporedna št. 3 internega dnevnika2), medtem ko sta bila primerljiva tožilca v istem času odsotna eden 123 dni in drugi 131 dni, kar vse je v Poročilu o pregledu dela tožnice navedla tudi pregledovalka vrhovna državna tožilka. Ker je torej tožeča stranka z navedenim dejstvom bila seznanjena in je tudi podpisala obrazec, enako pa je bil seznanjen tudi DTS pred izdajo izpodbijane odločbe, ne gre za nedopustno tožbeno novoto, kot to zmotno navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo in v naziranjih na sami glavni obravnavi.

19. Šele z izdano odločbo s katero DTS izda oceno, da posamezni tožilec ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, in da se mu izreče znižanje plače, torej s potrditvijo takšne ocene na seji DTS, navedeno pomeni, da je poseženo v tožilčev pravni položaj. Zato je zoper odločbo DTS kot zunanjemu izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in so navedbe tožene stranke, da tožeča stranka ne bi smela navajati dejstev iz 2. točke tožbenih navedb tudi iz tega razloga neutemeljene, saj poročilo o pregledu dela tožilke in ocena tožilske službe sama zase nista upravna akta v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in lahko tako tožnica svoje pravice uveljavlja šele po izdaji odločbe z vložitvijo upravnega spora3, kar je tudi storila.

Obseg sodne kontrole

20. Obseg sodne kontrole v upravnem sporu je zamejen do te mere, da se v njem presoja zatrjevanje kršitve pravil postopka, izdelave in potrditve ocene tožilske službe, nepravilnosti ali nepopolnosti dejanskega stanja, v okviru pravilne uporabe materialnega prava, torej ali so bili uporabljeni vsi kriteriji iz 29. člena ZSS v povezavi z ZDT-1 ali je bil vsak od njih uporabljen na način, ki je vsebinsko primeroma opredeljen pri posamičnem kriteriju in ali je na tej podlagi sprejeto oceno mogoče sprejeti kot razumno in zato zakonito. Pri slednjem gre za ožjo presojo materialne zakonitosti, ki izvira iz narave ocene kot sklepnega dela strokovnega preverjanja tožilčevih sposobnosti, ki ga opravi DTS kot strokovni organ. Preverjanje razumnosti ocene ima zato vlogo odvrnitve samovoljnega odločanja DTS4. Ad I Pregled zadeve

21. Pregled zadeve pokaže, da je za izdelavo ocene državnotožilske službe po 37. členu ZDT-1, pristojen DTS. Po določbi 37/8 člena ZDT-1 se glede ocenjevanja dela in napredovanja državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe ZSS. Na podlagi 31. člena ZSS se tako za tožilce, vsaka tri leta, izdela ocena državnotožilske službe.

22. Tožnici je bila predhodno (pred izpodbijano odločbo - v prejšnjem ocenjevalnem obdobju), izdelana ocena za obdobje od dne 2. 6. 2010 do dne 1. 6. 2013, iz katere je izhajalo, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.

23. V tokratni presoji je izpodbijana odločba za oceno državnotožilske službe za tožnico za obdobje od dne 2. 6. 2013 do dne 1. 6. 2016, pri čemer je bila tožnica v tem času razporejena za delo na pritožbeni oddelek, prav tako pa je v ocenjevanem obdobju opravljala tudi delo s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno.

24. Med strankama ni sporna predhodna ocena državno tožilske službe, prav tako tudi ne rešeno število zadev s strani tožnice in tudi ne dodatno opravljeno delo v okviru nadzora na delom drugih tožilcev in tudi ne dejstvo, da je tožnica v predmetnem obdobju med drugim opravljala delo v skrajšanem delovnem času štirih ur, in da je bila 378 dni odsotna.

25. Med strankama pa je sporno ali je bila pri izdelavi ocene državno tožilske službe tožnice upoštevana odsotnost v trajanju 378 dni (glede na odsotnost v obrazložitvi izpodbijane odločbe in število dni odsotnosti primerljivih tožilcev) in kako je ta odsotnost vplivala na indikator podkriterija delovne uspešnosti tožnice ter kakšen je dejansko pričakovani indikator delovne uspešnosti, ali je bilo upoštevano (ne ali je bilo opravljeno) tudi dodatno opravljeno delo, ustrezna strokovnost tožeče stranke in ali je indikator delovne uspešnosti (kot podkriterij količine rešenih dodeljenih zadev) edini kriterij, ki je pri izdaji ocene tako prevladoval, da je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.

26. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v predloženem spisu izhaja, da je o delu tožnice po pregledu njenega dela5, vrhovna državna tožilka kot pregledovalka „zaključila z oceno, da državna tožilka dosega ustrezno stopnjo uspešnosti, kakovosti in strokovnosti dela, ne izpolnjuje pa pogojev za napredovanje“, kakor tudi, da je bilo po izdanem poročilu dne 30. 6. 2017 izdano Mnenje v. d. vodje ODT v ... o delu višje državne tožilke A.A. v ocenjevalnem obdobju od 2.6. 2013 do 1. 6. 2016, iz katerega izhaja, da ocenjevana tožilka tožilsko funkcijo opravlja uspešno po vseh kriterijih, določenih v Merilih za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državno tožilske službe, v sled česar Državnotožilskemu svetu v sled česar Državnotožilskemu svetu predlaga, da za državno tožilko sprejme oceno, s katero ugotovi, da ustreza državnotožilski službi“.

27. Iz nadaljevanja obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je DTS pri izdelavi državnotožilske službe preučil dokončno poročilo o opravljenem pregledu dela državne tožilke in mnenje, podano s strani začasne vodje ODT v ... .

Glede glavne obravnave

28. Sodišče je v predmetni zadevi v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožnica pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

29. Tožnica je na obravnavah vztrajala pri svojih navedbah in zaslišana kot stranka ( v okviru dokaznega postopka) povzela svoje tožbene navedbe ter vztrajala pri izvedbi pridobitve dokaza Poročila o splošnem strokovnem pregledu dela ODT v ... za obdobje od dne 1. 1. 2011 do dne 30. 6. 2016, iz katerega bo prav tako razvidno, da pri svojem delu ni storila nobenih strokovnih napak.

30. Tudi tožena stranka je vztrajala pri svojih navedbah in dodatno pojasnila, da je DTS pri izdaji izpodbijane odločbe sledil ugotovitvam pregledovalke – vrhovne državne tožilke, da se dokaz katerega pridobitev tožeča stranka predlaga, ne nanaša zgolj na njeno delo, temveč na celotno delo ODT v ... za navedeno obdobje.

31. Glede na dejstvo, da je tožena stranka na sami obravnavi zatrjevala, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe ocene državnotožilske službe za tožnico ugotovljeno, da je njena strokovnost še zadovoljiva (prepis snemanja glavne obravnave - l. št. 39) in glede na dejstvo, da se je predlagano Poročilo o delu ODT v ... nanašalo ravno na nadzor strokovnega pregleda dela vseh tožilcev na ODT v ..., ki je zajemalo tudi obdobje za katero je bila izdelana ocena državnotožilske službe za tožnico, je sodišče v okviru dokaznega postopka dopustilo tudi izvedbo tega dokaza, hkrati pa vpogledalo in povzelo vse listine, ki se nahajajo v sodnem in upravnem spisu (ki so bile del predhodnega ugotovitvenega postopka pred DTS) in dodatno predložene listine s tretjo pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2020 o opravljenem delu tožnice in začasni dodelitvi na Vrhovno državno tožilstvo (l. št. 56).

Glede obrazloženosti odločbe

32. Sodišče je pri presoji akta po uradni dolžnosti dolžno preveriti ali je izdani akt ustrezno obrazložen, vse z namenom, da stranki postopka ni kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, da se lahko o zatrjevani dejstvih izjavi. Neustrezno obrazloženost pa je v tožbi in pripravljalnih vlogah ter na samem naroku izpostavila tudi tožeča stranka, in sicer glede ključne okoliščine, upoštevanja dalj časa trajajoče odsotnosti tožeče stranke z delovnega mesta, pri izdelavi izpodbijane odločbe.

33. Po ustavljeni upravno sodni praksi DTS ni vezan na mnenje poročevalca (in tako držijo navedbe tožene stranke iz obrazložitve odločbe in obravnave v tem delu), vendar je DTS ravno iz tega razloga pred izdajo odločbe tudi sam dolžan preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, iz 29. člena ZSS. Kljub vsemu pa mora DTS, glede na to, da ima izpodbijana odločba, ki je sestavljena na podlagi Poročila o pregledu dela tožnice, naravo strokovnega mnenja o delu državne tožilke, v postopku ocenjevanja kriterijev iz 29. člena ZSS, ravno iz tega razloga natančno in konkretizirano navesti posebno utemeljene razloge, tako glede svoje odločitve v zvezi z ugotovitvijo neizpolnjevanja pogojev tožilke za napredovanje (kot je zakonska dikcija 32. člena ZSS - kar pravilno izpostavlja tožena stranka), kot tudi glede odločitve, iz kakšnih razlogov ni sledilo Mnenju vodje ODT ..., ki je bilo izdelano kasneje, in ki je po navedbah tožene stranke na obravnavi edina, ki postavlja kriterije indikatorja delovne uspešnosti in odloča o dodelitvah števila zadev in sami organizaciji dela enote tožilstva.

34. Tožena stranka je namreč na glavni obravnavi navedla, da indikator kriterija delovne uspešnosti, tudi zaradi narave dela, ni enak na vseh enotah in posameznih oddelkih ODT (zapisnik glavne obravnave z dne 7. 7. 2020 in prepis posnetka snemanja – l. št. 37-43), kar pomeni, da mora ravno iz tega razloga iz odločbe o oceni dela tožilke izhajati, zakaj je ravno v njenem primeru indikator števila rešenih zadev, tako prevladal nad drugimi kriteriji, da ga je DTS ocenil kot pomembnejšega. Tako mora iz obrazložitve ocene dela tožilke posebej izhajati (kadar je DTS mnenja, da posamezni tožilec tega kriterija ne izpolnjuje v zadostni meri, vodja pa meni drugače), konkretizirano obrazložiti, zakaj ni sledil mnenju vodje, še posebej, če je bilo mnenje o delu posamezne tožilke izdelano po opravljenem delnem strokovnem pregledu dela tožilke in pri tem tudi posebej obrazložiti, kako je dejanska bolniška odsotnost tožnice v trajanju več kot leta dni v ocenjevanem obdobju, vplivala ali lahko vplivala ali mogla vplivati na indikator rešenih zadev. Iz obrazložitve odločbe, ki vsebuje oceno dela posameznega tožilca mora tako jasno in konkretizirano izhajati, zakaj je število rešenih zadev (kot indikator, ki ni v naprej določen v pričakovanem obsegu) pomembnejši od strokovnosti in kakovosti opravljenega dela ocenjevanega tožilca in zakaj so ostali kriteriji, ki jih je DTS presojal manj pomembni. Pravilna so sicer naziranja tožene stranke iz obrazložitve odločbe (str. 4), ki jih povzema iz odločbe Ustavnega sodišča Up-132/96 z dne 24.10. 1996, da je treba delo državnega tožilca vrednotiti kompleksno in celovito po vseh merilih ter na tej podlagi izdelati končno sintetično ceno, vendar tožena stranka prav navedenega ni storila, saj njena sintetična ocena iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ne izhaja.

35. Dejstvo je, da ocenjevanje tožilske službe, ki je visoko strokovno intelektualno delo, ne more pomeniti in ne sme pomeniti zgolj strogega mehaničnega, še manj statističnega seštevanja izpolnjevanja kriterijev (še posebej, če ti niso enotno v naprej določeni), temveč pomeni oceno celotnega tožilčevega dela, kar šele ob skupnem upoštevanju izpolnjevanja vsakega izmed kriterijev posebej in vseh kriterijev skupaj, lahko daje objektivno in celovito oceno o kakovosti, strokovnosti in vsebini dela ocenjevanega tožilca, saj navedena obveznost pri izdelavi ocene tožilske službe izhaja tako iz določil ZSS v povezavi z ZDT-1 in še posebej iz Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe (v nadaljevanju Merila), ki jih je sprejel sam DTS. Iz preambule Meril namreč izhaja, da s predpisanimi merili dela državnih tožilcev zaradi njegove specifičnosti ni mogoče povsem objektivno vrednotiti in ocenjevati, zaradi česar so le ta določena tako, da spodbujajo večjo kakovost dela državnih tožilcev, kamor pa zagotovo ne sodi indikator podkriterija delovne uspešnosti po številu rešenih zadev, kar v konkretnem primeru še posebej velja, glede na dejstvo, da je bila ocenjevana tožilka v ocenjevanem triletnem obdobju več kot leto dni odsotna in da je opravljala delo v štiriurnem delovniku.

36. Tako je pritrditi tožbenim navedbam tožeče stranke, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je DTS odsotnost tožnice z delovnega mesta in tako odsotnost z opravljanja tožilske službe v trajanju 387 dni upošteval, saj iz odločbe izhaja zgolj upoštevanje odsotnosti zaradi štiriurnega delovnega časa ocenjevane tožilke, ne pa tudi bolniška odsotnost. DTS bi namreč moral jasno in konkretizirano obrazložiti, kako je navedeno bolniško odsotnost tožilke, ki predstavlja več kot eno tretjino ocenjevanega obdobja dela tožilke upošteval in opravil primerjavo, glede na odsotnost ostalih dveh primerljivih tožilcev, in sicer tako glede prejetega pripada dodeljenih zadev, glede upoštevanja razmerja med dodeljenimi zadevami in številom rešenih zadev, prav tako pa tudi iz kakšnega konkretiziranega razloga je pri izdelavi ocene prevladalo število rešenih zadev6 nad vsemi ostalimi podkriteriji istega kriterija in še preostalih treh kriterijev (točke 2., 3., in 4., 1. člena Meril7). Iz 2. člena Meril namreč izhaja, da je pri kriteriju delovnih sposobnosti in opravljenega dela pri izvrševanju funkcije treba zagotoviti podatke o 14. podkriterijih8, med katerimi je število rešenih zadev po posameznem tožilcu9, zgolj eden izmed podkriterijev. Dodatno iz 8. alineje četrtega odstavka 2. člena Meril izhaja, da je eden izmed podkriterijev tudi „število dni prisotnosti državnega tožilca na delovnem mestu v primerjavi s številom dni“, kar pomeni, da mora iz odločbe o oceni dela tožilca konkretizirano izhajati, zakaj je posamezni podkriterij tako močno prevladal nad vsemi drugimi.

37. DTS je namreč na način, kot je ocenil delo tožnice v izpodbijani odločbi, zgolj enemu izmed podkriterijev delovne sposobnosti podelil absolutno težo, pri tem pa ni navedel, po kakšnih kriterijih je navedeni indikator (kot ga sama tožena stranka imenuje) vrednotil. Posamezni indikator se mora namreč vrednotiti kompleksno in celovito po vseh merilih, posledično pa mora ocena dela tožilca predstavljati sintetično oceno vseh indikatorjev, tudi če DTS meni, da gre za enega izmed indikatorjev, ki ga šteje kot najpomembnejšega, mora navedeni kriterij konkretizirati in obrazložiti do te mere, da se da odločitev DTS in obrazložitev preizkusiti. V danem primeru je pritrditi tožnici, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka pri količini opravljenega dela upoštevala tudi odsotnost tožilke v trajanju 378 dni. Iz obrazložitve namreč zgolj izhaja, da je DTS upošteval odsotnost za 4 urno delovno obvezo, ne izhaja pa, da je upošteval odsotnost v trajanju 378 dni, kar je več kot trikrat več kot za primerljiva tožilca, zato tudi delovnih sposobnosti na tej podlagi ni mogoče oceniti za primerljive, prav tako pa tudi ne prejetega pripada zadev (kar vse bi naj po navedbah tožene stranke na obravnavi bila kombinacija pri izdelavi ocene), saj tožnica pripada zadev v času več kot leta odsotnosti najverjetneje ni prejemala.

38. DTS mora torej preizkusiti ali so pri izdelavi ocene posameznega tožilca upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v povezavi z ZDT-1 v okviru posameznega od njih (npr. pri kriteriju delovnih sposobnosti se upošteva zlasti dosežena razmerja med opravljenim in pričakovanim obsegom tožilčevega dela), se pravi kakšno je njegovo strokovno znanje, delovne sposobnosti, sposobnost logičnega in analitičnega mišljenja, sposobnost ustnega in pisnega izražanja in opravljeno dodatno delo in ali je sprejeta ocena razumen odraz tako ugotovljenega dejanskega stanja. Ocena državnotožilske službe mora vsebovati izpolnjevanje vseh kriterijev, pri čemer drži, da gre sicer s strani DTS za polje proste presoje, ki izvira iz njegovih ustavnih in zakonskih pooblastil, vendar mora kljub navedenemu iz odločbe DTS jasno izhajati, kateri kriteriji ocenjevanja so pomembnejši in zakaj oziroma zakaj imajo večjo težo z vidika zahtev tožilčevega dela in funkcije, ki jo tožilec opravlja, kakor tudi zakaj so pri celostnem vrednotenju večjega pomena kot drugi kriteriji ter zato pretehtajo morebitno tožilčevo ustreznost po manj pomembnih kriterijih.

39. Sodišče tako ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja obrazložitev in argumentacija, kaj predstavlja in pomeni povprečje standardov pričakovanega obsega dela za posameznega tožilca (indikator) na letnem nivoju ob upoštevanju odsotnosti posameznih tožilcev in opravljenega drugega dela, kakor tudi ob upoštevanju dela tožilcev na različnih področjih.

40. Iz odločbe prav tako ne izhaja kako/na kak način se oblikuje standard povprečja pričakovanega obsega dela na pritožbenem oddelku in v primeru opravljanja nadzora nad delom drugih tožilcev kot dodatnega dela, niti ne izhaja koliko dodatnega dela je opravila ocenjevana tožilka10 in koliko dodatnega dela bi naj opravljala druga dva primerljiva tožilca, katerih podatki so bili upoštevani pri izdelavi ocene, niti kaj pomeni število opravljenih pregledov za tožnico.

41. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe prav tako ne izhaja razlog nižjega števila dodeljenih zadev, ki verjetno izhaja iz dejstva, da tožeča stranka več kot leto dni ni bila prisotna na delovnem mestu in se tako izpodbijana odločba ne opredeljuje niti do tega dejstva, prav tako iz ocene tudi ne izhaja, kakšen je odstotek rešenih zadev ocenjevane tožilke glede na odstotek dodeljenih zadev primerjalno z drugima dvema tožilcema in zakaj je pravzaprav tako visok razkorak med pripadlimi zadevami pri vseh treh primerljivih tožilcih, saj je glede na visok razkorak med pripadlimi in rešenimi zadevami med vsemi primerjanimi tožilci, težko trditi, da gre za primerljive podatke. Nenazadnje ravno iz Meril (11. alineja četrtega odstavka 2. člena) izhaja, da je pri delovnih sposobnostih in opravljenem dodatnem delu pri izvrševanju funkcije posameznega tožilca treba zagotoviti podatke in „navedbe o vzroku za morebitna odstopanja pri ocenjevanju primerjanih podatkov“.

42. Iz izpodbijane odločbe prav tako ne izhaja, iz kakšnega razloga je ravno podkriterij pričakovanega obsega dela glede na vse ostale kriterije, ki pri tožnici niso vprašljivi in glede na dolžnost podati sintetično oceno vseh kriterijev, DTS štel, da je število rešenih zadev (kljub več kot eno letni bolniški odsotnosti ocenjevane tožilke) pomembnejši kriterij, kot recimo strokovnost, sposobnost logičnega in analitičnega razmišljanja ter pisnega izražanja, pri čemer pa iz odločbe niti v enem stavku ne izhaja opredelitev DTS do razhajanja med mnenjem vodje ODT z dne 30. 6. 2017, iz katerega izhaja (kljub prejetemu poročilu o nadzoru), da tožnica ustreza tožilski službi v vseh točkah kriterijev in zakaj torej mnenje vodje, ki je bilo izdelano za poročilom nadzorne tožilke, in ki je v končnih ugotovitvah diametralno nasprotno, pri končni oceni ni prevladalo. Glede na dejstvo, da je tožena stranka na obravnavi sama navedla, da je vodja ODT tisti, ki razporeja delo, dodeljuje zadeve, organizira delo, in ki tudi odloča o pričakovani količini dela, na tak način po oceni sodišča vodja ODT najbolje pozna delo tožilcev, ki jih vodi, zaradi česar ne zdrži argument tožene stranke, da gre v danem primeru zgolj za mnenje, medtem ko gre pri Poročilu za oceno dela o strokovnem nadzoru, saj je tudi strokovni nadzor opravljen zgolj za določeno število zadev, ki jih je imel v delu posamezni tožilce, medtem ko mnenje vodje ODT obsega izraz o celotnem delu posameznega tožilca.

43. Glede na vse zgoraj navedene odsotnosti ustrezne obrazložitve iz razlogov kot izhajajo iz zgoraj navedenih dejstev, sodišče izpodbijane odločbe v delu, ki je ključen pri izdelavi ocene, ni moglo preizkusiti in tudi istočasno ugotavlja, da je zaradi odsotnosti obrazložitve kršeno tudi ustavno načelo iz 22. člena Ustave RS, glede enakega varstva pravic, saj se tožnica zaradi navedenih pomanjkljivosti ni mogla v tožbi ustrezno izjaviti in zavzeti stališč glede navedb iz izpodbijane odločbe, zaradi česar je bila tako kršena tudi njena pravica do izjave. Iz ocene dela posameznega državnega tožilca mora namreč jasno in konkretizirano izhajati, zakaj in v kakšni meri ter iz kakšnih razlogov je ravno podkriterij delovne sposobnosti (število rešenih zadev) prevladujoč nad drugimi kriteriji, če gre za oceno kvalitete dela tožilca. Tako je v oceni službe tožilke treba argumentirano navesti, kako je njena odsotnost vplivala na število rešenih zadev in v nadaljevanju razložiti relacijo razmejevanja ugotavljanja delovne uspešnosti po členu 5. Meril glede standardov pričakovanega obsega dela med številom vseh tožilskih odločitev, udeležb na narokih, števila strokovno ustrezno sprejetih odločitev ter številom dni odsotnosti z delovnega mesta glede na primerljive tožilce.

44. Pri navedenem sodišče na tem mestu pripominja, da termin „indikator delovne sposobnosti11“, glede obsega opravljenega dela kot ga je v obrazložitvi odločbe uporabila tožena stranka ne izhaja ne iz določil ZSS, ZDT-1 in tudi ne iz Meril, po katerih je bila izpodbijana odločba izdana.

45. Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Glede postopka v nadaljevanju

46. Glede na dejstvo, da je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, ker se je zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti, sodišče na tem mestu ne podaja ocene povezane s tožbenimi navedbami in odgovorom na tožbo glede domnevno nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kljub vsemu pa v izogib napakam tožene stranke pri ponovnem odločanju pripominja. DTS je kot samostojni državni organ sam izoblikoval in sprejel Merila na podlagi 32. člena ZSS. Ocena iz točke iz katere izhaja, da posamezni tožilec ne izpolnjuje pogojev za napredovanje lahko izhaja iz ugotovitve DTS, kadar so ugotovljene napake obsega dela, kakovosti ali izpolnjevanja drugih meril in so pod povprečjem standardov pričakovanega obsega dela. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kakšen je standardni pričakovani obseg dela, ki je bil kot uporabljen pri tožnici. Iz ocene izhaja, da so bile pri tožnici presojane delovne sposobnosti, strokovno znanje, osebnostne lastnosti in socialne veščine. Iz kriterijev delovne sposobnosti in strokovnega znanja, ki so razdeljene na 5 podkriterijev izhaja, da je strokovno znanje tožilke dobro, odločitve so pravilne, zakonite, učinkovite, akti ustrezno oblikovani, in da ni bila vložena nobena nadzorstvena pritožba, iz delovnih sposobnosti izhaja, da so te pri tožnici zadostne, saj je v ocenjevanem obdobju sprejela 191 tožilskih odločitev, medtem ko sta druga dva tožilca ob upoštevanju 4 urne obveze sprejela 232 oziroma 456 odločitev, zaradi česar je tožena stranka štela, da je število odločitev bistveno manjše od primerljivih tožilcev, pri čemer je navedla, da je tožilka zadeve reševala pravočasno, in da so spisi urejeni in tako kljub izpolnjevanju vseh ostalih kriterijev sposobnosti logično analitičnega mišljenja, ki je dobra, sposobnosti ustnega in pisnega izražanja, iz katere izhaja, da uporablja knjižni jezik in strokovno terminologijo ter opravljenega dodatnega dela strokovnega nadzora nad delom drugih dveh tožilcev in ustrezne osebnostne lastnostni, iz katerih izhaja, da je odgovorna, zanesljiva, preudarna, da varuje neodvisnost ODT, in da je korektna spoštljiva ter profesionalna, kar vse bo kot sintetično oceno moral upoštevati DTS. Nedvomno pa strokovnost dela tožilke izhaja tudi iz Poročila o nadzoru na delom celotnega ODT v Mariboru, ki se nanaša na isto obdobje, kot je bila ocenjevana tožnica.

47. Tako se bo moral DTS pri upoštevanju delovnih sposobnosti ocenjevane tožilke natančno opredeliti do odsotnosti tožnice v trajanju 378 dni oziroma na kak način je ta odsotnost vplivala na presojo o številu opravljenih sprejetih odločitvah, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je kljub navedenemu, da je bila tožnica več kot leto dni odsotna sprejela 191 odločitev, medtem ko primerljivi tožilec, ki je bil odsoten zgolj nekaj več kot 100 dni, ob upoštevanju 4 urne obveze, sprejel le 232 odločitev.

48. Ne gre tudi prezreti, da je bila tožnica v ocenjevanem obdobju razporejena na Vrhovno državno tožilstvo, kakor tudi, da je pregledovala delo drugih tožilcev, kar nakazuje na dejstvo, da očitno njeno opravljeno delo in njena strokovnost nista bili na takem nivoju, da bi utemeljevali oceni, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Ni mogoče namreč slediti navedbam tožene stranke z obravnave, da je tožilka opravljala delo zaradi kadrovske podhranjenosti na Vrhovnem državnem tožilstvu, saj ni mogoče sprejeti argumentacije, da nekdo, ki neustrezno in količinsko zgolj zadostno opravlja svoje delo in kot je navedla tožena stranka na obravnavi celo na spodnji meji strokovnosti, lahko opravlja strokovni nadzor nad delom drugih kolegov tožilcev.

49. DTS glede na dejstvo, da gre za samostojen državni organ, res ni vezan na mnenje vodij ali pregledovalcev, vendar je ravno zaradi tega dejstva tudi sam dolžan preveriti izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev po kriterijih, ki so določeni v 28. členu ZSS v povezavi z 29. členom ZSS. Kriteriji namreč obvezujejo DTS pri odločanju o napredovanju tožilcev in pri izdelavi ocene državnotožilske službe. Glede na dejstvo, da DTS izdeluje oceno dela tožilke ob upoštevanju Poročila o pregledu dela in mnenje vodje ODT, ki imata oba naravo strokovnega mnenja o delu državne tožilke in sta oba sestavljena po istih kriterijih, mora DTS v postopku ocenjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS, če glede posameznih kriterijev odloči drugače, navesti posebno utemeljene razloge, tako glede svoje odločitve v zvezi z izpolnjevanjem/neizpolnjevanjem pogojev, kot tudi glede odločitve, da ne bo sledil mnenju poročevalca kot strokovnega organa ali mnenju vodje ODT, ki je odgovoren za delo in vodenje posamezne enote ODT. Količina rešenih zadev namreč ni edin kriterij, ki se po 2. alineji prvega odstavka 28. člena ZSS in Merilih upošteva pri ugotavljanju merila uspešnosti dela posameznega tožilca. Po presoji sodišča v izpodbijani odločbi navedeni razlogi ne zadoščajo niti za ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje kriterija delovne sposobnosti in strokovnega znanja. Ne gre pa tudi zanemariti, da je treba iz določila o upoštevanju kriterijev delovne sposobnosti in strokovnega znanja, „upoštevati zlasti sposobnost pisnega in ustreznega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela12“ tožilca. Iz navedenih kriterijev „delovne sposobnosti in strokovnega znanja“ tako nikjer ne izhaja, da bi moral DTS upoštevati zlasti število rešenih zadev, temveč prej obratno. Navedeno ne izhaja niti iz Meril, ki podrobneje urejajo način ocenjevanja in napredovanja državnih tožilcev. Nenazadnje tako iz poročila o nadzoru dela nad tožnico, kakor tudi iz mnenja začasne vodje ODT v ... niti ne izhaja, da tožnica ne bi izpolnjevala katerega izmed kriterijev, temveč očitno izpolnjuje vse kriterije (nekatere dobro, podkriterij števila rešenih zadev pa zadostno13), zaradi česar ni jasno in tudi ne obrazloženo, na kakšni podlagi je ob izpolnjevanju vseh zakonsko določenih kriterijev, podan zaključek DTS, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Ugotovitev, kot jo je napravila tožena stranka, bi bila mogoča zgolj, kolikor ocenjevani tožilec katerega izmed kriterijev sploh ne bi izpolnjeval (npr. z opisno oceno nezadostno), saj gre pri končnem odločanju za sintetično oceno vseh posameznih kriterijev, pri čemer je res, da se posameznemu izmed kriterijev lahko podeli večjo ali manjšo težo, vendar iz stvarno utemeljenih, konkretiziranih in argumentiranih razlogov. Če je posamezen kriterij ocenjen kot zadosten, navedeno namreč ne pomeni, da ni izpolnjen. Takšen zaključek bi lahko bil podan zgolj, kolikor bi DTS ugotovil, da ocenjevana tožilka katerega izmed v naprej določenih kriterijev ne izpolnjuje.

50. Sodišče še pripominja, da je bila v tokratni presoji zgolj odločba DTS številka Dts 72/17-8 z dne 30. 8. 2017, ne pa tudi Poročilo o pregledu dela višje državne tožilke, številka Tu-6-3/44/2016 z dne 24. 4. 2017 in in Odredba o odrejenem nadzoru, številka Tu-6-3/44/2016 ZF (OB/TP) z dne 17. 3. 2017 in Mnenje o delu višje državne tožilke, številka Tu-20-8/2/2017 JKR7jb z dne 30. 6. 2017, zaradi, česar se sodišče do tožbenih navedb v zvezi s prekoračitvijo pooblastil vrhovne državne tožilke v podanem Poročilu glede na vsebino zgoraj navedene odredbe, ni ne opredeljuje.

Ad II

51. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka v višini 385,00 EUR, ker je bila zadeva rešena na obravnavi, prav tako pa tožeči stranki po 4. členu Pravilnika pripada še priglašen strošek obrazložene vloge v višini 38,50 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki, saj sta bili druga in tretja pripravljalna vloga vsekakor potrebni za razjasnitev dejstev v zvezi s strokovnostjo tožnice. Sodna taksa bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti.

52. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Posamezne listine žal niso popisane v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju, UL RS, št. 9/18 z dne 16. 2. 2018, da bi se sodišče lahko sklicevalo na listovno številko spisovnega gradiva tožene stranke. 2 Izpis narejen 13. 3. 2018 ob 14.31 uri. 3 Enako izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015 4 Smiselno enako izhaja iz sodbe VS RS X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015, točka 24 obrazložitve. 5 Odredba Tu-6-3/44/2016 z dne 17. 3. 2017. 6 Ki je zgolj podkriterij delovnih sposobnosti in strokovnega znanja - točka 1., 1. člena Meril. 7 1. člen Meril za kakovost dela državnih tožilcev za oceno državnotožilske službe kot kriterije in postopek za oceno državnotožilske službe določa: 1. delovne sposobnosti, 2. osebnostne lastnosti, 3. socialne veščine in 4. sposobnost opravljanja nalog vodstvenega mesta. 8 4. odst. 2. člena Meril. 9 Tretja alineja 4. odst. Odstavka 2. člena Meril. 10 Kar je prav tako eden izmed podkriterijev Meril delovne sposobnosti in strokovnega znanja iz 1. točke prvega odstavka 1. člena Meril v povezavi z 9. členom Meril 11 Izpodbijana odločba str. 4 in 5 - „indikator delovne sposobnosti je po oceni DTS med najpomembnejšimi za izpolnjevanje kriterija delovne sposobnosti in strokovno znanje“. „Bistveno manjši obseg opravljenega dela, ki ima za posledico neizpolnjevanje zadevnega indikatorja....“. 12 Prva alineja prvega odstavka 28. člena ZSS. 13 Ocena izpolnjevanja posameznega kriterija ali podkriterija je tako lahko nezadostno, zadostno, dobro, odlično, nadpovprečno, izjemno, glede na kriterije napredovanja iz 32. člena ZSS - ne ustreza sodniški službi / ne izpolnjuje pogojev za napredovanje / izpolnjuje pogoje za napredovanje / izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje / izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje.