Jedro

Ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca stroke izhaja, da se je obdolženec, preden je bil kot voznik udeležen v cestnem prometu, sam spravil v vinjeno stanje, zato ni dvoma v njegovo prištevnost, iz razlogov glede subjektivnih znakov prekrška pa, da sodišče tekom postopka ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, so razlogi glede obdolženčeve prištevnosti (in posledično njegove krivde) nerazumljivi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da je obdolženec odgovoren, da je dne 6. 1. 2024 ob 17.00 uri storil prekršek po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, saj je imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,54 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, mu izreklo globo v višini 1.300,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT), v globo vštelo čas pridržanja, ki je trajalo od dne 6. 1. 2024 od 18.00 ure do dne 7. 1. 2024 do 03.00 ure, in sicer tako, da ga je v globo vštelo v višini 20,00 EUR in mora obdolženec plačati preostali znesek globe v višini 1.280,00 EUR ter odločilo, da mora obdolženec plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 250,00 EUR, pri čemer mora globo plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe, sodno takso pa v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje obdolženec ter pri tem uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnih določb ZP-1 oziroma predpisa, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe ter ustavitev postopka o prekršku oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ z obdolžilnim predlogom obdolžencu očital storitev prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, in sicer naj bi obdolženec v zvezi z navedenim prekrškom kot udeleženec cestnega prometa imel najmanj 1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka.

5.Obdolženec se je v postopku branil s trditvami, da rezultat, ki izhaja iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni pravno relevanten, saj ni bila merjena koncentracija alkohola v krvi, temveč zgolj prisotnost v izdihanem zraku ter da naj sodišče pri presojanju odgovornosti postavi sodnega izvedenca medicinske stroke, ki bo podal mnenje, ali je obdolženec pod tako visoko prisotnostjo alkohola zmožen hoditi ter voziti avto.

6.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je bil obdolženec v postopku preizkusa alkoholiziranosti pravilno poučen in bi, v kolikor se ni strinjal z rezultatom, lahko že na kraju samem ugovarjal rezultatu preizkusa. Pri tem je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca medicinske stroke z razlogi, da je obdolženec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti podpisal, prav tako pa se je, preden je bil kot voznik udeležen v cestnem prometu, sam spravil v vinjeno stanje, tako da ni dvoma glede njegove prištevnosti. Na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zaključilo, da so obdolžencu dokazani vsi objektivni znaki očitanega prekrška, glede subjektivnih znakov pa je zapisalo, da ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, čeprav je pred tem užival alkohol.

7.Pritožnik v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo dejstvo, da je z izvedbo tega dokaza obdolženec želel dokazati, da pri takšni prisotnosti alkohola v izdihanem zraku preprosto ni mogoče biti prišteven.

Ob tem, ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca stroke izhaja, da se je obdolženec, preden je bil kot voznik udeležen v cestnem prometu, sam spravil v vinjeno stanje, zato ni dvoma v njegovo prištevnost, iz razlogov glede subjektivnih znakov prekrška pa, da sodišče tekom postopka ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi glede obdolženčeve prištevnosti (in posledično njegove krivde) nerazumljivi.

8.Glede na določbo 29. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z 8. členom ZP-1 velja, da kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv. Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti. Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme mileje kaznovati. Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil

neprištevnost , če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.

9.Razlogi sodišča prve stopnje (glej 15. točko obrazložitve), da se je obdolženec zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, namreč utemeljujejo zaključek o obdolženčevem naklepu, ne pa zaključka glede neobstoja dvoma v obdolženčevo prištevnost. Razlogi sodišče prve stopnje, da se je obdolženec sam spravil v vinjeno stanje, pa utemeljujejo zaključek, da je bil v času storitve prekrška neprišteven.

10.Zakaj sodišče prve stopnje, kljub zgoraj povzetim ugotovitvam (1,54 mg alkohola v litru izdihanega zraka), v obdolženčevo prištevnost ni podvomilo, v izpodbijani sodbi ni razumljivo obrazloženo, saj dejstvo, da je obdolženec zapisnik o alkoholiziranosti podpisal ter da se je sam spravil v vinjeno stanje ne utemeljuje tudi zaključka, da je bil obdolženec zmožen razumeti pomen svojega dejanja ali zmožen imeti svoje ravnanje v oblasti. Izpodbijana odločitev je tako obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

11.10. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb utemeljeni pritožbi obdolženca ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (peti odstavek 163. člena ZP-1).

12.11. V ponovljenem postopku, bo prvostopno sodišče moralo odpraviti navedeno kršitev in zaključek o obstoju oziroma neobstoju dvoma v obdolženčevo prištevnost obrazložiti z razumljivimi razlogi. Pri tem naj razmisli, ali vendarle za razjasnitev izpostavljenega odločilnega dejstva ter obstoja okoliščin iz tretjega odstavka 29. čelna KZ-1 ne bi bilo koristno v postopku skladno s 122. členom ZP-1 angažirati ustreznega izvedenca.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 29 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 155, 155/1, 155/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.