- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 3995/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.3995.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna narava izvršilnega postopkaAli lahko sodišče prve stopnje odloča o nepravilnostih v izvršilnem postopku, ko je ta že pravnomočno zaključen?
- Obogatitev brez pravnega temeljaAli je tožena stranka obogatena na škodo tožeče stranke, če je izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi?
- Upoštevanje umika predloga za izvršboAli je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo umik predloga za izvršbo in sklep Višjega sodišča?
- Kršenje procesnih pravicAli so bile tožniku kršene procesne pravice, ker se tožena stranka ni udeležila naroka?
- Ustavne pravice in pravica do poštenega sojenjaAli je tožnik konkretiziral kršitve svojih ustavnih pravic in pravice do poštenega sojenja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe, nato pa zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 636,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so razvidne iz 2. točke izreka sodbe. Zavrnilo je tudi ugovor tožnika zoper prepis zapisnika.
2. Zoper izpodbijano odločbo se pritožuje tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi poudarja, da je tožena stranka v zadevi I 97/18095 z dne 24.5.2004 predlog za izvršbo v celoti umaknila, tega umika pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, prav tako tudi ne sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1835/2004. Tožena stranka je bila nesporno obogatena na škodo tožeče stranke za znesek 636,74 EUR s pribitki, kar je v skladu z določilom 197. člena OZ dolžna vrniti. Tožnik je izkazal obogatitev brez pravnega temelja, sodišče pa tega ni upoštevalo. Tožnik ponovno zatrjuje, da je od 4.5.2004 toženi stranki plačeval le akontacije, nikakor pa ne celotnih računov, zato je utemeljen tudi ugovor na prepis zapisnika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po vpogledu v izvršilni spis I 97/18095 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 21.8.1997 zoper tožnika dovoljena izvršba zaradi izterjave 8.333,25 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, odmerjeni pa so bili tudi stroški izvršilnega postopka. Sklep o izvršbi je dne 20.9.1997 postal pravnomočen in poslan banki v izvršitev. Tožena stranka je dne 24.5.2004 umaknila predlog za izvršbo. Izvršilna zadeva je bila pravnomočno končana s sklepom o ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen 13.10.2004, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1835/2004. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočni zaključek izvršilnega postopka sodišče prve stopnje ne more odločati o zatrjevanih nepravilnostih v izvršilnem postopku, tožena stranka pa z opravljeno izvršbo ni bila brez pravnega temelja obogatena na škodo tožeče stranke, saj je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi. Tožnik bi moral doseči razveljavitev sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku, ker tega ni dosegel, pa se v sedanji pravdi ne more sklicevati na to, da je bila zaradi same izvršbe tožena stranka neupravičeno obogatena.
5. Zgolj dejstvo, da se tožena stranka naroka za glavno obravnavo dne 5.4.2001 ni udeležila, na tožnikov položaj v postopku v ničemer ne vpliva. Tožnik se je naroka udeležil in njegove procesne pravice z opravo naroka niso bile kršene.
6. Tožeča stranka tudi povsem pavšalno navaja, da so ji bile v postopku kršena ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS ter pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožeča stranka navedenih pritožbenih trditev ni konkretizirala ter pojasnila, s katerimi ravnanji sodišča so ji bile pravice kršene, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
7. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.