Jedro

Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ali kakšnem drugem postopku, ima v skladu z 268. členom ZIZ naravo sklepa o izvršbi, obenem pa predstavlja sklep o začasni odredbi v skladu s 1. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršilni naslov, saj je v skladu s 4. odstavkom 19. člena ZIZ izvršljiv že pred njegovo pravnomočnostjo. Ker je bil tako s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, izvršilni naslov (t.j. sklep o začasni odredbi z dne 22. 6. 2020) pravnomočno razveljavljen (in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi pravnomočno zavrnjen), je nastopila okoliščina iz 1. odstavka 76. člena ZIZ, ki je sodišču prve stopnje narekovala, da v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, po uradni dolžnosti ustavi ta postopek zavarovanja in v tem delu v skladu z 2. odstavkom istega zakonskega določila razveljavi tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek zavarovanja z začasno odredbo v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko ustavilo in razveljavilo: prepoved razpolaganja s sredstvi na bančnem računu št. SI56 ..., odprtem pri D. d.d., do zneska 10.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 dalje do plačila, odrejeno na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020; prepoved razpolaganja z vozilom BMW X5/xDrive 40/ d.AUT., tip. KS61-6A150000, reg. oznake LJ ..., vpisano na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020 (ID zastavne pravice ...) in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ID znak ...-.../49 (ID ...), vpisano na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020 (ID zaznambe: ...).

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnica), ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. V pritožbi najprej povzame odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in izpostavi, da je v tej zadevi dne 17. 6. 2020 zoper toženi stranki vložila tožbo ter hkrati sodišču predlagala izdajo več začasnih odredb za zavarovanje svojih terjatev, da je sodišče prve stopnje dne 22. 6. 2020 izdalo sklep opr. št. P 110/2020, s katerim je ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasnih odredb, da sta toženi stranki zoper ta sklep vložili ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 23. 9. 2020, da sta zoper ta sklep toženi stranki vložili pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Celju ugodilo s sklepom opr. št. Cp 446/2020 z dne 16. 11. 2020, razveljavilo sklep o začasni odredbi in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, da je v postopku ponovnega odločanja o ugovoru toženih strank zoper sklep o začasni odredbi sodišče prve stopnje izdalo sklep opr. št. P 110/2020 z dne 28. 12. 2020, s katerim je ponovno zavrnilo ugovor toženih strank zoper že izdani sklep o začasni odredbi, da sta se tudi zoper ta sklep pritožili obe toženi stranki, vendar prvo tožena stranka ni pravočasno plačala sodne takse za pritožbo, zato je sodišče njeno pritožbo štelo za umaknjeno, pritožbi drugo tožene stranke pa je Višje sodišče v Celju ugodilo s sklepom opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 ter sklep prvostopenjskega sodišča z dne 28. 12. 2020 spremenilo na način, da se ugovoru drugo tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ugodi in se sklep o začasni odredbi razveljavi v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko ter se v razveljavljenem delu predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugo toženo stranko zavrne. Tožnica nadalje izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je naslovno sodišče le-tega izdalo na podlagi sklepa pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021, da gre za formalistično izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi sklepa pritožbenega sodišča, za katerega pa tožnica, z obširnim navajanjem razlogov za takšno njeno oceno, trdi, da je posledica arbitrarne, površne in neutemeljene odločitve pritožbenega sodišča, da je pomanjkljiv do te mere, da ga sploh ni mogoče preizkusiti, saj se pritožbeno sodišče ni opredelilo do bistvenih predpostavk oz. okoliščin, ki so relevantne za presojo utemeljenosti sklepa o začasni odredbi. Ker izpodbijani sklep v celoti temelji na nezakonitem (in neustavnem) sklepu pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021, pa je izpodbijani sklep po njenem mnenju že na tej podlagi nezakonit in ga je treba razveljaviti. V nadaljevanju pritožbe v sklopu očitkov, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, tožnica sodišču prve stopnje še očita, da je z izpodbijanim sklepom prekoračilo odločitev pritožbenega sodišča in povsem arbitrarno in formalistično razveljavilo vse začasne odredbe na premoženju drugo tožene stranke, pri tem pa sploh ni presojalo, zavarovanju katerih terjatev služi posamezna začasna odredba. Izpostavlja, da se izpodbijani sklep, kakor tudi sklep pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021, sklicujeta le na del začasne odredbe, ki se nanaša na drugo toženo stranko, in v obrazložitvi nikjer ne pojasnjujeta, kaj ta del predstavlja, zato sta pomanjkljiva do te mere, da se ju sploh ne da preizkusiti, saj se iz izpodbijanega sklepa (kakor tudi sklepa pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021) ne da razbrati v zavarovanje katere terjatve se nanaša razveljavljena začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ID znak ... .../49 (ID ...), prav tako tudi ni razrešeno vprašanje, ali ima tožnica nedenarno terjatev na izročitev vozila BMW X5 /xDrive 40 /d.AUT, tip. KS61-6A150000, reg. oznaka LJ ... zoper prvo toženo stranko ali zoper drugo toženo stranko. Pri tem pa izpostavlja, da gre v predmetni zadevi za izredno kompleksno pravno in osebno razmerje med prvo toženo stranko (kot fizično osebo, bivšim zunajzakonskim partnerjem tožnice in (hkrati) družbenikom ter prokuristom drugo tožene stranke), drugo toženo stranko (kot gospodarsko družbo, takrat še v lasti tožnice, sedaj v delni lasti drugega toženca) in tožnico (kot fizično osebo, bivšo zunajzakonsko partnerico prvo tožene stranke in, v trenutku podpisa Pogodbe o poravnavi terjatve, tudi zakonito zastopnico in edino družbenico drugo tožene stranke), zaradi česar je narava terjatev, ki izhajajo iz Pogodbe o poravnavi terjatve, nejasna in zabrisana. Ker se naslovno sodišče v izpodbijanem sklepu, pred tem pa tudi pritožbeno sodišče, ni opredelilo do navedenih okoliščin, je dejansko stanje po mnenju tožnice v zvezi s podlago za izdajo izpodbijanega sklepa nepopolno ugotovljeno. S tem, ko se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do navedenih okoliščin, temveč je le površno in skopo zaključilo, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavi v delu, ki se nanaša na drugo stranko, pa je po mnenju tožnice de facto preseglo tudi svoje pristojnosti, saj se je z izpodbijanim sklepom opredelilo tudi o (morebitnih) terjatvah, ki jih ima tožnica zoper prvo toženo stranko. Upoštevajoč dejstvo, da je izpodbijani sklep (končni) rezultat pritožbe drugo tožene stranke, pa po mnenju tožnice sodišče z izpodbijanim sklepom ne bi smelo poseči tudi na terjatve tožnice do prvo tožene stranke. Drugo tožena stranka je s svojo pritožbo lahko uveljavljala zgolj navedbe in dokaze, ki se navezujejo na terjatve tožnice do drugo tožene stranke, nikakor pa drugo tožena stranka s svojo pritožbo ni smela vplivati na terjatve, kijih ima tožnica zoper prvo toženo stranko. Morebitne navedbe v zvezi s tem, bi lahko uveljavljala zgolj prvo tožena stranka s svojo pritožbo, ki pa je le-ta sploh ni vložila (oziroma je bila smatrana za umaknjeno). Tožnica sklicujoč se tudi na ustavnosodno prakso sodišču prve stopnje očita, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da predstavlja kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS) in 6. člena Evropske konvencije človekovih pravic (v nadaljevanju: EKČP). Ob tem pa tožnica še enkrat ponovi tudi svoje mnenje o neustavnosti sklepa pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021 zaradi njegove pomanjkljive obrazložitve. Ker se iz izpodbijanega sklepa ne da razbrati, na zavarovanje katere terjatve se nanaša vsaka izmed začasnih odredb, glede katerih je bil postopek zavarovanja z izpodbijanim sklepom ustavljen, in ker temeljna pravna vprašanja, ki bi omogočila konkretizacijo navedenih terjatev, v izpodbijanem sklepu niso razrešena, je po mnenju tožnice izpodbijani sklep pomanjkljiv do te mere, da se ga ne da preizkusiti in je iz tega razloga obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, ki terja njegovo razveljavitev. S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja v razmerju do drugo tožene stranke in razveljavilo opravljena dejanja, je po mnenju tožnice izrazito poseglo v njen individualni položaj, saj so se njene možnosti za poplačilo njene terjatve (v skupni vrednosti kar 326.370,00 EUR) bistveno zmanjšale. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje izpodbijani sklep obrazložiti najmanj v obsegu, ki bi tožnici omogočal razbrati na zavarovanje katere terjatve se nanaša vsaka izmed začasnih odredb, glede katerih je bil postopek zavarovanja z izpodbijanim sklepom ustavljen, in kritično oceniti stališče sodišča glede temeljnih pravnih vprašani glede konkretizacije navedenih terjatev. Ker obrazložitev izpodbijanega sklepa ni zadostila navedenemu standardu, je po njeni oceni podana kršitev 22. člena URS. Sodišču prve stopnje pa tožnica očita tudi zmotno uporabo materialnega prava. Izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ta sklep izdalo na podlagi 278. člena ZPP (verjetno pravilno ZIZ), v katerem so našteti primeri, v katerih se s sklepom ustavi postopek zavarovanja in razveljavi opravljena dejanja po (i) uradni dolžnosti in (ii) na predlog dolžnika. Sodišče lahko tako v skladu s 1. odstavkom 278. člena ZIZ postopek zavarovanja ustavi v naslednjih primerih: če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe; če upnik sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena; če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel. V 2. in 3. odstavku 278. člena ZIZ v povezavi s 1. odstavkom 264. člena ZIZ pa je določeno, da sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja na predlog dolžnika, če: so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna; dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški; dolžnik izkaže za verjetno, daje bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o začasni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana, ali je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala. Tožnica zato meni, da med naštetimi primeri, v katerih lahko sodišče po uradni dolžnosti izda sklep, s katerim ustavi postopek zavarovanja, ni navedena tudi pravnomočna odločitev o delni razveljavitvi sklepa o začasni odredbi. Priznava, da sicer pravnomočen sklep o delni razveljavitvi sklepa o začasni odredbi ni dobesedno naveden niti kot eden izmed primerov za ustavitev postopka zavarovanja na podlagi predloga tožnika, vendar pa je kot eden izmed razlogov, na podlagi katerega lahko dolžnik predlaga ustavitev postopka zavarovanja navedena pravnomočna ugotovitev, da terjatev ni nastala oz. da je prenehala. Navedena pravnomočna ugotovitev, da terjatev ni nastala oziroma ni prenehala, je (izmed zgoraj naštetih primerov, v katerih je dovoljeno izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja) pa vsebinsko najbližje pravnomočni ugotovitvi glede razveljavitve začasne odredbe. Skladno z načelom sklepanja po podobnosti (argumentum a simili ad simile) bi tako po mnenju tožnice sodišče prve stopnje izpodbijani sklep smelo izdati le na podlagi predhodnega predloga tožene stranke, ni pa imelo zakonske podlage za izdajo izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti in je z njegovo izdajo prekoračilo svoje pristojnosti oziroma zakonska upravičenja. Izpodbijani sklep je po mnenju tožnice iz tega razloga nezakonit in ga je tudi iz tega razloga treba razveljaviti.

3. Drugo tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožnice. V odgovoru se zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba tožnice ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ta sklep izdalo glede na odločitev drugostopenjskega sodišča, t.j. sklepa opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021, s katerim je spremenilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora toženih strank zoper sklep z dne 22. 6. 2020 tako, da je ugovoru drugo tožene stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2020 razveljavilo v delu, ki se nanaša na drugo toženko in v tem razveljavljenem obsegu predlog za izdajo začasne odredbe zoper drugo toženko zavrnilo. Izpodbijani sklep je glede na obrazložitev izdalo na podlagi 1. odstavka 278. člena ZIZ, ki določa primere, v katerih sodišče ustavi postopek zavarovanja in razveljavi vsa opravljena dejanja po uradni dolžnosti: če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe; če upnik sodišču ne predloži dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena; če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel. 7. Pravno so za odločitev v tej zadevi neupoštevne vse tiste pritožbene navedbe tožnice, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonitost in neustavnost sklepa pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021, ki je pravnomočen, saj je pritožbeno sodišče vezano na takšno lastno pravnomočno sodno odločbo, vprašanje njene (ne)pravilnosti in (ne)zakonitosti pa ne more biti predmet preizkusa v drugi pritožbeni zadevi in kot tako tudi ne more predstavljati t.i. predhodnega vprašanja za odločitev v tej pritožbeni zadevi, zato se do vseh teh obširnih pritožbenih navedb tožnice pritožbeno sodišče ne bo posebej opredeljevalo. Pravnomočnost je namreč pomemben atribut pravne države, ki služi zagotavljanju pravne varnosti, ki je eno od načel pravne države iz 2. člena URS. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je ustavna zahteva (158. člen URS), Ustavno sodišče pa poudarja, da je tudi sestavni del pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS. V skladu s 158. členom URS je tako mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem z zakonom. Določba torej - v interesu pravne varnosti - zagotavlja nespremenljivost pravnih razmerij, urejenih s pravnomočnimi sodnimi odločbami. Stranke in sodišče so na vsebino sodne odločbe vezani (res iudicata ius facit inter partes), pravna varnost pa zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne in nezakonite sodne odločbe. Institut pravnomočnosti zaradi zagotavljanja pravne varnosti prevlada tako nad načeloma materialne resnice kot tudi nad načelom zakonitosti, z njim pa so „ozdravljene“ tudi nezakonite in nepravilne odločbe.

8. Ker sklep pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 vse doslej še ni bil odpravljen, razveljavljen ali spremenjen v postopku, predvidenem z zakonom, je bilo sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa nanj vezano ne glede na njegovo morebitno (ne)pravilnost in (ne)zakonitost ter posledično (ne)ustavnost, zato so povsem neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti že iz razloga, ker v celoti temelji na nezakonitem (in neustavnem) sklepu pritožbenega sodišča z dne 6. 5. 2021. 9. Prav tako tudi ni pritrditi tožnici, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekoračilo odločitev pritožbenega sodišča v sklepu z dne 6. 5. 2021, da je povsem arbitrarno in formalistično razveljavilo vse začasne odredbe na premoženju drugo tožene stranke, ne da bi presojalo, zavarovanju katerih terjatev služi posamezna začasna odredba. Sklep o začasnih odredbah na premoženju drugo tožene stranke je bil namreč (za obe vrsti terjatev, t.j. nedenarne in denarne) razveljavljen že z zgoraj navedenim sklepom pritožbenega sodišča, v delu, ki se je nanašal na drugo toženo stranko (na prepovedi razpolaganja z njenim premoženjem), pa je bil s tem sklepom pritožbenega sodišča zavrnjen tudi predlog tožnice za izdajo začasnih odredb. Za drugo toženo stranko je bil tako sklep o začasnih odredbah razveljavljen v celoti in zanjo v celoti tudi zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je tako le predvidena zakonska posledica te odločitve pritožbenega sodišča o razveljavitvi sklepa o začasni odredbi v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, t.j. v delu, s katerim je bilo drugo toženi stranki prepovedano razpolaganje z njenim premoženjem (t.j. v točki I./3., 4. in 5. izreka sklepa z dne 22. 6. 2020 in za drugo toženo stranko tudi v točki II. izreka). Ker je sodišče prve stopnje vezano na obseg razveljavitve sklepa o začasnih odredbah, kot je določen s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021, za izpodbijano odločitev natančna opredelitev (konkretizacija) terjatev in narava teh terjatev, ki so bile zavarovane s sklepom o začasnih odredbah, ne predstavlja pravno odločilnega dejstva, zato sodišču prve stopnje dejstev v zvezi s samo opredelitvijo in naravo terjatev, na katere se je nanašal sedaj pravnomočno razveljavljen sklep o začasnih odredbah, ni bilo potrebno ugotavljati, z neugotavljanjem tovrstnih dejstev pa ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, kot mu v pritožbi zmotno očita tožnica, prav tako pa izpodbijani sklep tudi ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kot mu to smiselno očita tožnica v pritožbi, saj se zatrjevano pomanjkanje razlogov nanaša na pravno nepomembna dejstva.

10. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja zavarovanja le v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko. V točki 1. obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, katere začasne odredbe, izdane v sklepu z dne 22. 6. 2020, so se nanašale na prvo toženo stranko in katere na drugo toženo stranko (t.j. prepovedalo ji je razpolaganje s sredstvi na njenem bančnem računu do zneska 10.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 dalje do plačila, razpolagati z vozilom BMW X5 ter odtujiti ali obremeniti nepremičnino ID znak ...-.../49 (ID...)), v nadaljevanju pa je v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa povzelo še odločitev pritožbenega sodišča v sklepu opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021, v ničemer pa se v izpodbijanem sklepu ni opredeljevalo do terjatev, ki jih ima tožnica zoper prvo toženo stranko in vanje ni v ničemer posegalo, zato je tudi ta očitek tožnice v pritožbi povsem neutemeljen.

11. Izpodbijani sklep vsebuje povsem dovolj in povsem ustrezne razloge glede tistih dejstev, ki so bila za konkretno izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje pravno odločilna, tako da se izpodbijani sklep da preizkusiti, saj je sodišče prve stopnje v točkah 1. in 2. ter 5. obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, katere začasne odredbe, izdane s sklepom z dne 22. 6. 2020, so se nanašale na drugo tožene stranko, v kakšnem obsegu je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 razveljavilo sklep o začasnih odredbah in zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasnih odredb, navedlo pa je tudi materialno pravno podlago za svojo odločitev in razloge zanjo. Očitki tožnice, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pomanjkljiv do te mere, da predstavlja kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in 6. člena EKČP ter da je posledično obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (smiselno zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP) so zaradi navedenega neutemeljeni.

12. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek zavarovanja in razveljavilo opravljena dejanja le v delu, v katerem je bil sklep o začasnih odredbah razveljavljen in predlog tožnica za izdajo začasne odredbe zavrnjen že s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021, tožnica odločitve sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti niti s pritožbeno navedbo, da je sodišče z izpodbijanim sklepom, s katerim je ustavilo postopek zavarovanja v razmerju do drugo tožene stranke in razveljavilo (v tem obsegu) opravljena dejanja, izrazito poseglo v individualni položaj tožnice, saj so se njene zmožnosti za poplačilo njene terjatve (v skupni vrednosti kar 326.370,00 EUR) bistveno zmanjšale.

13. Tožnica sicer pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je kot pravno podlago za svojo odločitev uporabilo 1. odstavek 278. člena ZIZ, pri svoji odločitvi materialno pravo uporabilo zmotno. Pritrditi je namreč tožnici, da razveljavitev sklepa o začasni odredbi (oziroma njenega dela) in zavrnitev (dela) predloga za izdajo začasne odredbe, ne predstavlja nobenega od primerov iz 1. odstavka 278. člena ZIZ za ustavitev postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj po uradni dolžnosti. To pa še ne pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja materialno pravno nepravilna. Materialno pravno podlago za odločitev sodišču namreč v tem konkretnem primeru predstavljata splošni določili 1. in 2 odstavka 76. člena ZIZ, ki se v skladu z 239. členom ZIZ smiselno uporabljata tudi v postopku zavarovanja, le-ti pa določata, da sodišče po uradni dolžnosti ustavi izvršbo poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti ter da, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ali kakšnem drugem postopku, ima v skladu z 268. členom ZIZ naravo sklepa o izvršbi, obenem pa predstavlja sklep o začasni odredbi v skladu s 1. točko 2. odstavka 17. člena ZIZ tudi izvršilni naslov, saj je v skladu s 4. odstavkom 19. člena ZIZ izvršljiv že pred njegovo pravnomočnostjo. Ker je bil tako s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. I Cp 184/2021 z dne 6. 5. 2021 v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, izvršilni naslov (t.j. sklep o začasni odredbi z dne 22. 6. 2020) pravnomočno razveljavljen (in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu tudi pravnomočno zavrnjen), je nastopila okoliščina iz 1. odstavka 76. člena ZIZ, ki je sodišču prve stopnje narekovala, da v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, po uradni dolžnosti ustavi ta postopek zavarovanja in v tem delu v skladu z 2. odstavkom istega zakonskega določila razveljavi tudi vsa opravljena dejanja zavarovanja, zato je čeprav na drugi pravni podlagi, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, ob pravilni uporabi prava povsem pravilna odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, s katerim je le-to postopek zavarovanja z začasno odredbo v delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, ustavilo in razveljavilo: prepoved razpolaganja s sredstvi na bančnem računu št. SI56 ..., odprtem pri D. d.d., do zneska 10.370,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2020 dalje do plačila, odrejeno na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020; prepoved razpolaganja z vozilom BMW X5/xDrive 40/ d.AUT., tip. KS61-6A150000, reg. oznake LJ ..., vpisano na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020 (ID zastavne pravice ...) in zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ID znak ...-.../49 (ID ...), vpisano na podlagi sklepa tega sodišča pod opr. št. P 110/2020 z dne 22. 6. 2020 (ID zaznambe: ...).

14. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 6. odstavkom 163. člena ZPP, 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, saj je odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo in z njo povezanih odločitvah odvisna od odločitve o glavni stvari.