Jedro

Podrejeni položaj priče (oškodovanca/-ke), ki se kaže v prisiljevanju k prostituciji, izkoriščanju revščine, razpolaganju s pričo (oškodovanko/-cem) in ustrahovanju, predstavlja okoliščino, ki kaže na realno možnost vplivanja na priče.

Izrek

Obdolženim L. K., A. P. in D. K. se iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, obdolženim T. Š., Ž. K., B. C. in D. L. pa iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku, podaljša pripor, vsem do 22. 3. 2017 do 6. ure.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče preiskava zoper obdolžene L. K., A. P., M. P., T. Š. in D. K. zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zoper obdolžene L. K., A. P., M. P., Ž. K. in B. C. še zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, zoper D. L. pa zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Obdolženi L. K., A. P. in D. K. so v priporu iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), obdolženi T. Š., Ž. K., B. C. in D. L. pa so v priporu iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor je bil obdolženima L. K., A. P., T. Š., Ž. K., B. C. in D. L. podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 38981/2016 z dne 19. 10. 2015 še za dva meseca, to je do 22. 12. 2016, D. L. do 6.08 ure, ostalim obdolžencem pa do 6. ure. Obdolženi D. K. pa je bil pripor podaljšan s sklepom senata Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 38981/2016 z dne 25. 10. 2016 za dva meseca, do 30. 12. 2016, do 10.55 ure.

2. Okrožna državna tožilka je na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP dne 13. 12. 2016 in 14. 12. 2016, predlagala, da se obdolženim L. K., A. P., D. K., T. Š., Ž. K., B. C. in D. L. podaljša pripor. V predlogu za podaljšanje pripora navaja, da obstaja zakonska podlaga za pripor, to je utemeljen sum, da so obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja, kar izhaja iz sklepov o preiskavi z dne 7. 10. 2016 in 30. 11. 2016. Po oceni državne tožilke se je obstoj utemeljenega suma z do sedaj izvedenimi dokazi z zaslišanjem prič, ki so obdolžene v postopku še dodatno obremenile, utrdil. Nenazadnje pa utemeljen sum potrjen tudi s sklepi izvenobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 38981/2016, s katerimi so bile zavrnjene pritožbe zagovornikov obdolžencev zoper sklepe o odreditvi pripora in s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 38981/2016, ki je presojalo pritožbe zagovornikov obdolženih L. K., A. P., T. Š. in B. C. zoper sklep o podaljšanju pripora, ter jih zavrnilo kot neutemeljene. Meni, da pri obdolžencih še vedno obstajajo razlogi za pripor, zaradi katerih je bil odrejen in podaljšan. Tako ocenjuje, da sta za L. K., A. P. in D. K. še vedno podana priporna razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, za ostale obdolžence pa priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obrazlaga okoliščine, ki opravičujejo takšno oceno ter obrazlaga neogibnost pripora za varnost ljudi in za uspešno izvedbo kazenskega postopka ter sorazmernost pripora s posegom v osebno svobodo obdolžencev. Ugotavlja, da obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih preiskovalni sodnik preiskave do sedaj še ni mogel končati. Gre za obsežno in zapleteno zadevo z večjim številom obdolžencev in velikim številom kaznivih dejanj, od katerih je bila večina storjena v hudodelski združbi. Potrebno bo zaslišati še tajne sodelavce in pričo „žrtev 1“, ki jim je bila podeljena zaščita, pa tudi priče, ki se nahajajo v tujini ter priče poimensko navaja. Zaslišanje bo potrebno opraviti preko zaprosil za mednarodno pravno pomoč z Republikami Srbijo, Madžarsko, Črno Goro, ter Bosno in Hercegovino. Zaradi obsežnosti kriminalisti SKP PU Ljubljana še niso uspeli pregledati vseh zaseženih elektronskih naprav in zasežene dokumentacije. Iz enakega razloga policistom tudi še ni uspelo pregledati in analizirati vseh zvez z D. L., pridobljenih bančnih podatkov in podatkov o okoliščinah, elektronskih komunikacij. Po izvedeni analizi vseh pridobljenih podatkov ter izvedbi ostalih predlaganih dokazov pa bo potrebno postaviti izvedenca finančno-ekonomsko stroke za natančnejšo ugotovitev višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, ki naj bi si jo pridobili posamezni obdolženci. Navedeni dokazi so nujno potrebni za razjasnitev stanja stvari, vendar vseh dokazov v roku treh mesecev, kolikor lahko skupno najdlje traja pripor, po sklepu preiskovalnega sodnika in izvenobravnavnega senata, kljub intenzivnemu izvajanju procesnih dejanj v preiskavi, ni bilo mogoče zbrati. Predlaga, da se pripor podaljša vsem obdolžencem še za tri mesece, to je za čas, ki je sodišču potreben za dokončanje preiskave, tožilstvu pa za sprejem odločitve po opravljeni preiskavi.

3. O predlogu državne tožilke so se izjavili zagovorniki obdolženih L. K., A. P., D. K., T. Š. in D. L. Predlogu za podaljšanje pripora nasprotujejo. Zagovornik obdolžene L. K. ocenjuje, da priporna razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za obdolženko ne obstajata več. Glede na dejstva, navedena v predlogu državnega tožilstva, ni podana nevarnost uničenja dokazov ali vplivanja na priče (2. točka prvega odstavka 201. člena ZKP). Dokazna sredstva so bila obdolženki zasežena in morebitni relevantni dokazi zavarovani, dekleta, ki so v L. opravljala storitve, pa tega ne počnejo več in obdolženki ni znano kje so, ter z njimi ne more niti vzpostaviti kontakta, tudi če bi želela.

Prav tako ni nobenih okoliščin, ki bi kazale na obstoj nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP). Hudodelska združba, v okviru katere naj bi ravnala obdolženka, ne obstaja več in je razbita. Zato tudi ni možnosti, da bi obdolženka na prostosti, če bi bil pripor odpravljen, izvrševala kazniva dejanja. Dejstvo, da organi pregona odkrijejo na kakšen način določena hudodelska za izvrševanje kaznivih dejanj deluje, v praksi pomeni, da je delovanje onemogočeno, zato zagovornik meni, da četudi bi bili očitki zoper obdolženo resnični, ni mogoče trditi, da bi na prostosti z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljevala. Podrejeno se zagovornik zavzema za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

4. Zagovornica obdolženega A. P. ocenjuje, da ni podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivi dejanji trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena KZ in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1. Navaja, da sta opisa obeh kaznivih dejanj nesklepčna in nerazumljiva in da utemeljen sum ni podprt z relevantnimi dokazi ter da sklep o preiskavi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Dosedanja zaslišanja oškodovank obdolženega P. ne obremenjujejo, temveč ravno obratno. Vse navedbe tožilstva so po oceni zagovornice pavšalne in nekonkretizirane, ne dajejo podlage za sklep, da naj bi obdolženec sodeloval pri organizirani trgovini z ljudmi. Ocenjuje, da priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za obdolženca ni podan in v predlogu državne tožilke ni obrazložen, saj za obstoj tega pripornega razloga ne zadošča abstraktna nevarnost oviranja poteka postopka, ampak mora biti izkazana konkretna verjetnost takšnega ravnanja. Pripor iz tega razloga je izključen v primeru, ko je obdolženi že vplival na vse priče, udeležence ali prikrivalce, saj ni več mogoče doseči namena pripora iz tega razloga. V predlogu za podaljšanje pripora pa se zatrjuje, da je obdolženi P. že vplival na druge osumljence, kar že samo po sebi pripor iz navedenega pripornega razloga izključuje. Navedba tožilstva, da se priče obdolženega P. bojijo pa ni z ničemer pojasnjena. Ocenjuje tudi, da ni pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženi P. je do sedaj nekaznovan, hudodelska združba, katere član naj bi bil, ne obstaja več.

Po oceni zagovornice državna tožilka tudi ni utemeljila teze o lagodnem življenju obdolženca in o tem, kolikšno količino sredstev za zadovoljevanje svoji potreb naj bi obdolženi sploh potreboval. Podrejeno se zavzema za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

5. Zagovornik obdolžene D. K. ocenjuje, da utemeljen sum, da je obdolženka storila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena KZ-1 ni podan. Citira 3. člen Protokola za preprečevanje zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jasno določa kaj pomeni trgovina z ljudmi, da se soglasja žrtve trgovine z ljudmi ne upošteva takrat, če so bila uporabljena sredstva, ki so usmerjena v uporabo sile za izvršitev trgovine z ljudmi ali z drugimi oblikami prisile, ugrabitvijo, goljufijo, prevaro, zlorabo in itd., zato da se doseže soglasje osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo. Sklicuje se na določila Direktive 2011/36 EU, ki določa, kaj je trgovina z ljudmi, citira, da Direktiva določa, da gre za trgovino, ko so izkazani elementi novačenja, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami. Več elementov, ki so navedeni v Direktivi pa tožilstvo obdolženki ne očita in iz sklepa o preiskavi ne izhajajo. Tudi ni izkazane grožnje ali sile ali drugih oblik prisile kot npr. ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe pooblastil ali zlorabe ranljivosti. Direktiva tudi določa, v katerem primeru gre za prostovoljno odločitev oškodovanca in da ta ni kazniva. Tako je po oceni zagovornika potrebno razlagati tudi določbo prvega odstavka 113. člena KZ-1 in glede na Direktivo niso podani znaki kaznivega dejanja. Meni, da pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ni več, saj si je obdolženka ustvarila novo skupnost, živi v izvenzakonski skupnosti s S. Đ., v teku je postopek razveze. Tako ima obdolženka glede na sedanje stanje vir preživljanja in možnost stanovanja, iz česar zaključuje, da nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja ni. Poudarja, da je obdolženka opustila dejavnost, še preden je prišlo do njenega prijetja, se je preselila in ni več imela dnevnih kontaktov s soobdolženo L. K., ter da je obdolženka, kot izhaja tudi iz predloga državne tožilke za podaljšanje pripora, že enkrat pred tem takšno dejavnost opustila. Po oceni zagovornika ni razlogov za sklep, da obstaja nevarnost, da bi obdolženka na prostosti kaznivo dejanje ponovila. Zagovornik tudi ocenjuje, da priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pri obdolženki ne obstaja. Meni, da konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na nevarnost vplivanja na priče ni. Vplivanje na priče ne more temeljiti na strahu, niti ne na tem, da naj bi obdolženka novačila druge, saj pri tem ni uporabila nikakršne sile. Zatrjevanje nevarnosti vplivanja na priče obstaja le na abstraktni ravni, in ni konkretizirano. Podrejeno pa se zavzema za nadomestitev pripora s hišnim priporom.

6. Zagovornica obdolženega T. Š. tudi ocenjuje, da razlogov, ki bi utemeljevali sum, da je storil kaznivo dejanje po petem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, ni. Pri obdolžencu je šlo le za opravljanje taksi službe in ne za zavestno in naklepno sodelovanje pri kaznivem dejanju. Obdolženec je opravljal taksi prevoze, torej delal je v okviru svoje službe in zato dobil tudi plačilo. S tem ni izpolnjeval znakov kaznivega dejanja niti ni deloval z zavestjo o skupnem delovanju s soobdolženimi, ko se mu očita delovanje v hudodelski združbi. Denarja, ki naj bi bil povezan z dejanji prostitucije, ni prejel. Ni podan utemeljen sum, da je obdolženi ravnal naklepno, saj se ni zavedal znakov kaznivega dejanja. O tem, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo obdolženčevo krivdo pa govori tudi mnenje sodne izvedenke psihiatrinje T., iz katerega je moč razbrati, da je sposobnost za samostojno odločanje in presojo pri obdolžencu zelo nizka, da odločanje prepušča drugim, da je njegovo zavedanje o morebitni prepovedanosti ravnanj zelo pomanjkljivo in da so pri njem poleg blažje duševne manj razvitosti podane tudi glavne značilnosti odvisnostne osebnostne motnje in je zaradi nizke samopodobe odvisen tudi od mnenja drugih. Glede pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa ocenjuje, da ni mogoče sklepati, da bi sam nadaljeval z izvrševanjem očitanega kaznivega dejanja, njegova ravnanja so bila vezana izključno na navodila L. K. in na podlagi zbranih dokazov ni mogoče zaključiti, da naj bi obdolženi storil karkoli sam na lastno pobudo. Obdolženi tudi nima prostorov v katerih bi se lahko očitana dejavnost izvajala, sam živi v 21 m2 velikem stanovanju, niti nima finančnih sredstev, da bi lahko začel s takšnim poslom. O tovrstnem predlogu obdolženca tajnemu delavcu, da gre za izjave, ki niso imele realne podlage, temveč da se je obdolženec le neutemeljeno hvalisal. Očitno je želel doseči določeno mero spoštovanja ali veljave pri nekom drugem, s tem da mu je dal vedeti, da ima tudi on vzpostavljene zveze in sposobnost voditi takšne posle. Ocenjuje, da gre za vedenje obdolženca, ki temelji na njegovi psihofizični manjrazvitosti oziroma blažji duševni motnji in da zato ni mogoče sklepati, da bi na prostosti kaznivo dejanje ponovil. 7. Zagovornik obdolženega D. L. nasprotuje oceni, da je priporni razlog pri obdolžencu še vedno podan. Poudarja, da se obdolženec ni preživljal z izvrševanjem kaznivih dejanj, da je pripor dosegel svoj namen in da tisti, ki je tri mesece prebil v priporu, prav gotovo ne namerava ponoviti kaznivega dejanja. Nadaljnje zadrževanje v priporu bi za obdolženca pomenilo hude eksistenčne težave, saj bi propadlo njegovo podjetje.

8. Preiskovalni sodnik je v skladu z določbo tretjega odstavka 205. člena ZKP pri predložitvi predloga državne tožilke Vrhovnemu sodišču pojasnil, katera procesna dejanja še namerava opraviti. Navedel je, da so bile do sedaj zaslišane že številne priče, tudi preko video konference, odrejena je bila pridobitev bančnih podatkov in okoliščin elektronske komunikacije, izdana sta bila sklepa o odreditvi zaščitnih ukrepov glede tajnih delavcev in ene izmed prič - oškodovank. V nadaljevanju preiskave bo preiskovalni sodnik ponovno opravil video konference z Republiko Srbijo, preko katerih bo zaslišan preostalih 11 oškodovank, termini za zaslišanje so usklajeni za 19. 12. 2016, 16. 1. in 23. 1. 2017. Zaradi zaslišanja prič - oškodovank bo preiskovalni sodnik v januarju 2017 opravil tudi video konferenci z Bosno in Hercegovino in Madžarsko. Potrebno pa bo zaslišati še tajne delavce in pričo, oškodovanko glede katerih je izdal sklepa o odreditvi zaščitnih ukrepov. Ocenjuje, da bo navedena procesna opravila mogoče opraviti v roku nadaljnjih treh mesecev.

9. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolžence teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katerega je po zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, podaljšati pripor še za tri mesece. Zoper obdolžene L. K., A. P., D. K. in T. Š. je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let. Sklep o preiskavi je bil zoper obdolžene L. K., A. P., Ž. K. in B. C. izdan tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1 za katerega je predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let. Zoper obdolženega D. L. pa je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora od enega do desetih let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora je tako izpolnjen.

10. Odločanje o podaljšanju pripora obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je obdolženi storil določeno kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

11. Utemeljen sum, da so obdolženci storili kazniva dejanja trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena in neupravičene proizvodnje ter prometa z mamili po tretjem in prvem ter po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je ugotovljen in obrazložen v sklepu o preiskavi, na katerega se sklicuje državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora. Dokazi in podatki, ki so bili do sedaj zbrani in izvedeni v preiskavi, tudi po presoji Vrhovnega sodišča še vedno kažejo, da je utemeljen sum v smeri storitve obdolžencem očitanih kaznivih dejanj podan.

12. V postopku odločanja o podaljšanju pripora se sodišče omeji na ugotavljanje, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z zadostno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje. Zagovorniki obdolženih A. P., D. K. in T. Š. se v izjavi o predlogu državne tožilke ne strinjajo s presojo o utemeljenem sumu. Zagovornica obdolženega P. le na splošni ravni trdi, da je opis dejanj nesklepčen in nerazumljiv in ne pojasni, kako naj bi to omajalo razloge o utemeljenem sumu ter napada sklep o uvedbi preiskave, da v tem pogledu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Konkretno, katera dejstva manjkajo, ne pove. S temi pavšalnimi navedbami utemeljenosti suma zato ne more izpodbijati. Tudi zagovornica obdolženega T. Š. z drugačnim vrednotenjem dejstev in do sedaj zbranega gradiva ter ravnanja obdolženca in ocenjevanjem njegovega psihičnega odnosa do dejanja, trditvijo, da ni naklepa in poudarjanjem navedb iz izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrinje o obdolžencu, ne more izpodbiti ocene, da je utemeljen sum še vedno podan. Zagovornik obdolžene D. K., kot je razumeti njegove navedbe, ocenjuje, da glede na določbe 3. člena Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi ter določbe Direktive 2011/36 EU niso podani v ravnanju obdolžene D. K. znaki kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1 ter zatrjuje, da oblike prisile, ki jih zahtevata navedena Protokol in Direktiva niso podane in da obstaja prostovoljna odločitev oškodovank, ki izključuje kaznivost. Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskam in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu niti Direktive Evropske unije 2011/36/EUR Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev ni mogoče razlagati na način kot ga ponuja zagovornik. Oba akta (Protokol v tretjem členu in Direktiva v drugem členu) utemeljujeta, kaj je trgovina z ljudmi in da soglasje žrtve ne izključuje kaznivosti. Obdolženki se očita ena izmed oblik storitve kaznivega dejanja, ki ga zajema tudi Direktiva, (ki se po vsebini tudi ne razlikuje od Protokola), to je novačenje deklet, pri čemer je seveda potrebno upoštevati tudi to, da naj bi šlo za delovanje v hudodelski združbi, kjer so vloge razdeljene in ni potrebno, da vsak izmed storilcev izvršuje vse znake določenega kaznivega dejanja. V pravnomočnem sklepu o preiskavi pa je na stopnji utemeljenega suma ugotovljeno, da je obdolženka zaradi izkoriščanja prostitucije skupaj s soobdolženci (člani hudodelske združbe), z več osebami drugače razpolagala in to ne glede na privolitev teh oseb. Zagovornik trdi, da je potrebno KZ-1 razlagati v skladu s citirano Dirketivo EU. Z novelo KZ-1B je bil noveliran tudi 113. člen in usklajen s citirano Direktivo. V prvem odstavku 113. člena je bilo v noveli dodano besedilo „ne glede na morebitno privolitev te osebe“ (žrtve), to je besedilo, ki odpravlja dvom o kaznivosti dejanja trgovine z ljudmi, storjenega s privolitvijo oškodovancev. Ker so žrtve tega kaznivega dejanja v popolnoma podrejenem položaju, njihovega morebitnega soglasja ni mogoče upoštevati, kar pomeni, da je podana absolutna privolitvena nesposobnost (primerjaj uvodna pojasnila h Kazenskemu zakoniku z Novelama KZ-1 in KZ-1B ter sklep Vrhovnega sodišča II Kr 3724/2015 z dne 20. 4. 2015, točka 8).

13. Po presoji Vrhovnega sodišča so še vedno podane okoliščine, na podlagi katerih so ugotovljeni priporni razlogi za obdolžence. Vrhovno sodišče se strinja z državno tožilko, da je pri obdolženih L. K., K. in P. podan priporni razlog tako imenovane koluzijske nevarnosti po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Ta priporni razlog je podan, če je izkazana upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo na to, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce. Strinjati se je mogoče z državno tožilko, da pri obdolžencih obstajajo konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost vplivanja na priče. Državna tožilka utemeljeno navaja podatke in dokaze, ki utrjujejo sklep, da so podane tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da so navedeni obdolženci že izkazali aktivnost v smeri vplivanja oziroma začetka vplivanja in da obstaja realna podlaga za sklepanje, da bodo obdolženci v bodoče vplivali na priče ali soobdolžence (obdolženi P.) in na tak način ovirali potek kazenskega postopka. Oškodovanke naj bi novačili L. K. in D. K., L. K. tudi z obljubo visokega plačila in pod pretvezo, da se išče maserke. V sklepu o preiskavi je ugotovljeno, da so dekleta bila prisiljena v prostitucijo zaradi izkoriščanja, pomanjkanja, revščine in stiske v njihovi domovini, da so obdolženci razpolagali z dekleti in zlorabili njihov odvisen in podrejen položaj zaradi izkoriščanja in sodelovanja pri prostituciji. Ob upoštevanju obsega v sklepu o preiskavi opisane kriminalne dejavnosti obdolžencev, je sklepati, da gre za ciljno skupino deklet, ki je bila v podrejenem položaju pa tudi, kot izhaja iz razlogov sklepa o preiskavi, ustrahovana, zaradi česar že te okoliščine kažejo na možnost vplivanja na priče, če bi bili obdolženci na prostosti. Da takšna možnost obstaja, utemeljeno opozarja državna tožilka s citiranjem posameznih delov do sedaj zbranih podatkov (prestrežene komunikacije, poročila o tajnem delovanju, navedbe v opravljenem razgovoru z „žrtvijo 1“ za obdolženega A. P. pa tudi navedbe soobdolženega T. Š.). Navedeno konkretizira ravnanje obdolžencev, na podlagi katerega je mogoč sklep, da obstaja nevarnost, da bodo obdolženci vplivali na priče ali na soobdolžence (obdolženi P.) in na tak način ovirali potek postopka.

14. Iz prestreženih telefonskih komunikacij, ki jih poudarja državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora za obdolženo L. K., izhaja, da je obdolženka dekletom, torej oškodovankam, ko je izvedela, da policija izvaja postopek kontrole, dajala navodila, da delajo same, da naj o drugih dekletih, ki so bila tudi v stanovanju govorijo kot o prijateljicah. Iz prisluha KTT T.-1 št. 2486 izhaja, da je dala dekletu po imenu I. K. navodilo, da naj pove pri kontroli policije, da je prijateljica v službi v neki trgovini. Iz poročil o tajnem delovanju pa je mogoče razbrati, da so bila dekleta naučena kaj morajo povedati, da so trdile, da delajo same in da so govorile le o prijateljicah, tako je npr. S. C. povedala, da je v Slovenijo prišla na obisk k prijateljici L. K. V prestreženem pogovoru KTT P.-9 št. 66815 je navedeno, da je dekle z nadimkom M. C. (G. J.) želela oditi na policijo in podati kazensko ovadbo. Kot navajajo nadaljnji prestreženi pogovori KTT D. - 5, št. 518, 519, 520, 521, 524 in 526, je obdolženka to dekle poiskala in jo prepričala, da ni podala kazenske ovadbe. Na podlagi prestreženih pogovorov je mogoč sklep, da je ustvarila obdolženka ozračje strahu, oziroma da so se je dekleta bala, saj je zagrozila, da bo eni od deklet, ki je odšla, če bo to še enkrat naredila, odprla glavo, njeni ljudje pa jo bodo povozili, da bo do nje prišla z V. (KTT H. 5, št. 39709). Nadalje so iz prisluhov razvidne grožnje, da bo enemu od deklet zlomila nos, če bo še delala napake, prav tako pa obstajajo grožnje z V., torej z osebo, ki je bil prijatelj obdolženke in P. in ki naj bi se ga vsi bali. Vpliv na priče, ne samo poskus vplivanja pa npr. izhaja tudi iz uradnega zaznamka z dne 22. 9. 2016 o opravljenem razgovoru z žrtvijo 1, da ji je L. K. povedala, da se je nekdo, ki se je ukvarjal z enako dejavnostjo kot L. K. in ga je ena od deklet prijavila, dekletu maščeval, tako da je povedal njihovim domačim, s čim se je preživljala (pri čemer je oseba, s katero je bil opravljen razgovor - žrtev 1- povedala, da se boji, da bi njena družina izvedela za njeno delo, saj bi jih s tem prizadela). Ustvarjeno je bilo tudi ozračje groženj in pritiskov, ki je ob ugotovitvi za kakšno skupino oškodovank gre, vsekakor lahko podlaga za sklep o večji možnosti vplivanja. Obstajajo pa tako konkretne okoliščine, ki dajejo podlage za sklepanju, o vplivanju na priče. Slednje utrjuje tudi zapisnik o ustni kazenski ovadbi, ki jo je podala D. K. dne 1. 12. 2016 in je priloga k predlogu za podaljšanje pripora, iz katere pa je moč povzeti, da naj bi obdolžena L. K. tudi iz pripora kontaktirala po telefonu z osebo po imenu V. ter mu dejala, naj stopi v stik z dekleti, omenila pa je tudi dekle po imenu M. in druga dekleta, da bi prišle do nje, da bi se dogovorila, kaj naj povedo na sodišču. Tudi ta telefonska komunikacija utrjuje sklep, da bi obdolženka, v kolikor bi prišla na prostost, ovirala kazenski postopek z vplivanjem na priče. Zagovornik obdolženke zato z navedbami, da obdolženka nima več možnosti, da bi na priče vplivala, da z njimi ne more vzpostaviti kontakta, ne more uspeti. V zvezi z zagovornikovo navedbo, da so obdolženki sredstva zasežena in da so morebitni relevantni dokazi zavarovani, pa je potrebno opozoriti, da koluzijska nevarnost pri obdolženki ne obstaja zaradi nevarnosti, da bi uničila sledove kaznivega dejanja, ampak zaradi tega, da bi z vplivanjem na priče ovirala kazenski postopek.

15. Tudi pri obdolženi D. K. je mogoče ugotoviti posebne okoliščine, ki kažejo na to, da bi vplivala na priče, če bi bila na prostosti. Strinjati se je z državno tožilko, da na nevarnost vplivanja poleg že obrazložene ranljivosti oškodovank glede na njihov odvisen in podrejen položaj ter tudi dejstvo, da naj bi bile ustrahovane, kaže povezanost D. K. s soobdolženo L. K. Le ta je o tem, da bo „M. C.“ odšla na policijo, obvestila soobdolženo L. K. Istemu dekletu je dejala, da naj ne govori glasno po telefonu, ko jo kličejo stranke, ki želijo nudenje spolnih storitev, saj se jo lahko sliši iz stanovanja (KTT D. 5, št. 514). Iz prestrežnega pogovora je tudi razvidno, da je bila K. do deklet zelo stroga in da je na dekleta kričala. Da gre za zastraševanje deklet in vplivanje na njih, pa izhaja tudi iz poročila o tajnem delovanju z dne 16. 3. 2016. Na vprašanje TD 122, ali bodo kakšni problemi glede njene varnosti, je K. odgovorila, da je zato zadolžena sicer ona sama. D. K. pa je pojasnila, da je potreben samo tlesk s prsti pa je lahko cela L. na nogah in da je tudi D. K. včasih strah, s kakšnimi ljudmi ima K. posla. Prav tako naj bi D. K. bila desna roka K. in je vse nadzirala, ko K. ni bilo v stanovanju, kar prav tako izhaja iz poročila o tajnem delovanju. Z opisanim ravnanjem je tudi po oceni Vrhovnega sodišča pri D. K. ugotoviti ravnanja in aktivnosti, ki pomenijo, da je s svojim ravnanjem že vplivala na oškodovanke in tudi ugotovitev tistih posebnih okoliščin, ki kažejo, da bi vplivala na priče, če bi bila na prostosti. Državna tožilka utemeljeno izpostavlja zbrana dejstva in dokaze, iz katerih je mogoče sklep, da je D. K. že vplivala na dekleta, žrtve kaznivih dejanj ter jih usmerjala in jim dajala navodila, kar dodatno utrjuje nevarnost, da v kolikor bi bila izpuščena na prostost, da bi s svojim ravnanjem ovirala potek kazenskega postopka. Ker obstajajo konkretne okoliščine, ki utemeljujejo nevarnost vplivanja se tako ni mogoče strinjati z zagovornikom obdolženke, da nevarnost vplivanja na priče obstaja le na abstraktni ravni.

16. Državna tožilka tudi za obdolženega A. P. navaja dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo ugotovitev, da bi obdolženi vplival na priče oziroma soobdolžence, če bi bil na prostosti. Priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP utemeljuje njegovo ravnanje, ko je dajal soobdolženi L. K. navodila ob morebitni intervenciji policije v zvezi z mamili, ter njegovo sporočilo L. K., ko so mu policisti zasegli mamila. Opozoril jo je, da je v postopku s policisti in da naj „vse pospravi“, torej opozoril jo je, kako naj ravna ob morebitnem prihodu policije in da naj zakrije sledove kaznivih dejanj. Na poskus vplivanja nenazadnje nakazujejo tudi navedbe T. Š., ki so povezane s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, da je zaradi spora med L. K. ter A. P. in njim zaradi strahu pred L. K. in P. uničil SIM kartico ter pripadajočo telefonsko številko, ki jo je uporabljal za komunikacijo. V prestreženem pogovoru pa je tudi L. K. povedal, da je kartico uničil zaradi strahu in ji posredoval novo telefonsko številko. Š. je v svojem zagovoru povedal, da se je L. K. zelo bal. Tudi strah, ki je ugotovljen tako pri soobdolženem in nenazadnje izhaja iz predstavljene ugotovitve o ciljni skupini deklet, ki so bila v podrejenem položaju, utemeljuje sklep na možnost vplivanja P. na soobdolžence in na priče v zvezi s kaznivim dejanjem po členu 113 KZ-1, če bi bil na prostosti. Tako tudi za obdolženca velja, da nevarnost vplivanja na priče in soobdolžence ni le na abstraktni ravni, kot to zatrjuje zagovornica, ampak je konkretna in obstajajo posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je priporni razlog po 2. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan. Za obdolženca ni bilo ugotovljeno vplivanje na vse soobdolžene, kar zmotno trdi zagovornica v izjavi o predlogu državne tožilke.

17. Okrožna državna tožilka v predlogu za podaljšanje pripora utemeljeno ugotavlja, da je priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP podan za obdolžene L. K., A. P., D. K., T. Š., Ž. K., B. C. pa tudi za D. L., kar bo pojasnjeno v nadaljevanju v točki 26. Objektivne in subjektivne okoliščine, ki takšno oceno utemeljujejo, se niso spremenile. Način izvršitve kaznivih dejanj trgovine z ljudmi po petem in prvem odstavku 113. člena KZ-1 in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem in prvem odstavku 186. člena KZ-1, delovanje v združbi in dobro organizirana kriminalna dejavnost pri kateri so obdolženi delovali kontinuirano in v daljšem časovnem obdobju pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi (obdolženi L. K., P., K. in Š.) na škodo večjega števila oškodovank, pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami pa tudi v daljšem časovnem razdobju z različnimi oblikami izvršitve tega kaznivega dejanja (nabava, hramba, prodaja mamila) in z različnimi vrstami mamil (tablete Sanval, z aktivno substanco zolpidem, tablete Ksalol z aktivno substanco alprazolam ter mamila heroin in kokain), delovanje v združbi z razdelitvijo vlog pri obeh kaznivih dejanjih, so okoliščine za sklep, da obstaja realna in konkretna nevarnost ponovitve specifičnih, to je istovrstnih kaznivih dejanj.

18. Tudi subjektivne okoliščine pri vsakem od obdolžencev utrjujejo sklep o realni in konkretni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.

19. Tako pri L. K. ta okoliščina izhaja iz poročila o tajnem delovanju z dne 5. 8. 2016, da načrtuje prihod sedmih deklet iz Srbije, kar urejata dve prijateljici iz Srbije, na podlagi česar je mogoč sklep, da bi lahko obdolženka ob pomoči še neznanih oseb pri novačenju deklet, če bi ostala na prostosti, z izvrševanjem kaznivega dejanja nadaljevala. Subjektivno okoliščino, ki utrjuje sklep o nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, to je obeh dejanj, s katerima je obdolženka zasledovala pridobitev protipravne premoženjske koristi, pomeni ugotovitev, da je obdolženka brez zaposlitve in je prejemnica zgolj socialnih dodatkov, ki pa ne zadoščajo njenim potrebam, niti za plačilo najemnine stanovanja in osnovnih potreb, kot so hrana in pijača. Obdolženka naj bi sredstva porabila tudi za vzdrževanje matere in za obnavljanje hiše v LX. Na podlagi takšnih podatkov državna tožilka pravilno utemeljuje oceno, da bi obdolženka, v kolikor bi bila na prostosti, z izvrševanjem kaznivih dejanj nadaljevala tudi zato, da si pridobi sredstva za preživljanje. Dejstvo, da naj bi pri obdolženki izvajane kriminalne dejavnosti predstavljalo vir preživetja ter dobička, predstavlja subjektivno okoliščino, ki nevarnost ponovitve kaznivega dejanja utrjuje. Visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj zato ne morejo omajati zagovornikove navedbe, da obdolženka nima možnosti, da bi ponovila kaznivo dejanje, ker je bila njena dejavnost in dejavnost njenih soobdolžencev, članov hudodelske družbe, odkrita.

20. Tudi pri obdolženem P. je mogoče ugotoviti enake subjektivne okoliščine kot pri obdolženi L. K., obdolženec ni niti zaposlen, niti ni prejemnik socialnih prejemkov. Kot poudarja državna tožilka, da ga tudi podana kazenska ovadba zoper njega in soobdolženo L. K. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ v zvezi z najemom enega izmed tako imenovanih delovnih stanovanj, pri čemer je bil s kazensko ovadbo seznanjen, ni odvrnila od nadaljevanja z dejavnostjo, tako da je bila le spremenjena lokacija delovnega stanovanja in torej najeto drugo stanovanje. Iz slednjega je mogoče sklepati, da je z izvrševanjem kaznivega dejanja nadaljeval, čeprav bi bilo mogoče ugotoviti, čemu je bilo stanovanje namenjeno. Pa tudi dejstvo, da je P. brez rednih dohodkov in brez zaposlitve utemeljuje sklep, da naj bi obdolžencu izvrševanje kriminalne dejavnosti predstavljalo vir za doseganje dohodkov in premoženjske koristi, kar je subjektivna okoliščina, ki nevarnost ponovitve kaznivih dejanj le utrjuje. Sklepa o visoki in realni nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj tako ne morejo omajati navedbe zagovornice, da ponovitvene nevarnosti ni, ker obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan in ker je bilo dejanje odkrito in hudodelska družba ne obstaja več. Za presojo, ali je podana nevarnost ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja, pa tudi niso relevantne navedbe zagovornice, da državna tožilka ni utemeljila svoje presoje o lagodnem življenju obdolženca in o tem, kolikšno količino sredstev naj bi potreboval za zadovoljevanje svojih potreb.

21. Subjektivne okoliščine na strani obdolžene D. K. utrjujejo sklep o visoki nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Prepovedana dejavnost naj bi D. K. predstavljala edini vir zaslužka, saj nima rednih dohodkov, prejemala pa je zgolj manjša nakazila iz naslova preživnine. Državna tožilka poudarja, da so bili v dneh 22. 6. in 30. 6. 2016 na njen račun izvršena tudi dva pologa v višini 1.400,00 EUR in 2.500,00 EUR. Državna tožilka poudarja, da torej rednih dohodkov pri obdolženki ni, stanje na njenem račun na dan 23. 8. 2016 pa je izkazovalo znesek 1.625,11 EUR, kar naj bi po oceni državne tožilke utemeljevalo sklep, da ob tem, da rednih dohodkov iz naslova dela obdolženka nima, da bi tudi ta sredstva lahko bila pridobljena z izvrševanjem kaznivega dejanja. Za presojo, ali obstajajo subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o ponovitvi specifičnega kaznivega dejanja, je po oceni Vrhovnega sodišča pomembna okoliščina, da obdolženka dohodkov nima, pa je razpolagala z določenimi vsotami denarja. Dejstvo, da rednih dohodkov nima, utemeljuje sklep, da ji je kriminalna dejavnost predstavljala vir dohodkov, saj je, kot je navedeno v sklepu o preiskavi prejemala kot nadzornik deklet na naslovu L., v L., 25 odstotkov od zaslužka deklet na tem naslovu (prestreženi pogovor KTT T.-4, št.103494). Kot subjektivno okoliščino, pa državna tožilka tudi utemeljeno poudarja, da je obdolženka na naslovu L. samostojno vodila in usmerjala dekleta (poročilo o tajnem opazovanju z dne 16. 3. 2016). Način delovanja obdolženke kaže na nevarnost, da bi, v kolikor bi bila izpuščena na prostost, nadaljevala z izvrševanjem kaznivega dejanja. Na realno možnost ponovitve kaznivega dejanja nenazadnje kažejo tudi njeni stiki na območju Srbije z osebami, ki poznajo dekleta, ki bi bile primerne za delo v Sloveniji (prestreženi pogovor KTT T.-4, št. 72057). Navedbe zagovornika o tem, da naj bi si obdolženka ustvarila novo skupnost, da je preden je bila prijeta, že dvakrat prenehala s tovrstno kriminalno dejavnostjo, pa predstavlja le drugačno presojo dejstev o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, ki pa ocene, da pri obdolženki še vedno obstaja tako visoka stopnja nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja, da jo je mogoče odvrniti le s priporom, ne morejo izpodbiti.

22. Tudi za obdolženega T. Š. je mogoče zaključiti, da obstajajo subjektivne okoliščine, ki utrjujejo sklep o visoki nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Državna tožilka utemeljeno poudarja njegovo premoženjsko stanje, da prejema minimalne redne dohodke, kar izhaja iz bančnih podatkov in nakazil, da je obdolženec na svoj bančni račun pri Poštni banki Slovenije prejemal zgolj manjša nakazila in da je bilo stanje na dan 1. 8. 2016 negativno - 4,97 EUR, ter da je tudi na transakciji račun pri A banki v času od 15. 12. 2010 do 31. 7. 2016 prejel nakazila v skupnem znesku nekaj manj kot 8.500,00 EUR, skoraj enaka pa je bila tudi njegova poraba v navedenem obdobju, tudi stanje na tem računu pa je bilo na dan 31. 7. 2016 negativno. Dejanje, katerega je utemeljeno osumljen, vsebuje pridobivanje premoženjske koristi, ki naj bi jo obdolženec zasledoval, saj naj bi mu prevoze soobdolžena L. K. plačevala v gotovini, plačilo za prevoz za spremstvo naj bi dekleta tudi plačevala neposredno obdolžencu ali pa mu je prevoz plačala L. K. (prestreženi pogovori). Navedeni podatki, ki jih poudarja državna tožilka utemeljujejo sklepanje, da naj bi si obdolženec pridobival sredstva za preživljanje z izvrševanjem kaznivega dejanja, kar v povezavi z objektivnimi okoliščinami, iz katerih je moč sklepati na realno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, le to samo utrjujejo. Sklep o realni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja pa utrjujejo tudi podatki iz poročil o tajnem delovanju z dne 9. 6. 2016 in 31. 5. 2016. Obdolženi naj bi tajnemu delavcu glede poslov v V. povedal, da bi si lahko s tajnim delavcem delila vse stroške na pol in sicer stroške za najem stanovanja v V. in stroške za nakup prostitutk ter vse ostalo kar bi še bilo, kot npr. pot v Beograd in podobno. Tajnemu delavcu je govoril o njegovi zvezi v Beogradu, o oglaševanju deklet preko interneta. Strinjati se je z državno tožilko, da slednje izkazuje, da ima Š. tudi potrebne zveze, da bi lahko, če bi ostal na prostosti začel s ponovnim izvrševanjem očitanega kaznivega dejanja. Tako objektivne kot subjektivne okoliščine na strani obdolženca kažejo na visoko nevarnost ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Zagovorničine navedbe o pomenu obdolženčevega pogovora s tajnim delavcem, o ugotovitvah izvedenke psihiatrinje T., da obdolženec ni sposoben storiti ničesar na lastno pobudo, kar pomeni, da pri njem tudi ni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja pa po navedenem pomenijo le drugačno presojo dejstev, ali obstaja priporni razlog tako imenovane ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu, ki zaenkrat sklepa o tem, da je ta priporni razlog podan, ne morejo izpodbiti.

23. Dalj časa trajajoče ukvarjanje s kriminalno dejavnostjo, ki je predmet tega postopka in dejstvo, da naj bi ta dejavnost predstavljala edini vir zaslužka pri obdolženem Ž. K., ki zaposlitve nima, predstavljajo subjektivne okoliščine, ki ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah, utrjujejo sklep o visoki stopnji nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče sprejema navedbe državne tožilke, da sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja utrjujejo rezultati preiskave obdolženčevega osebnega avtomobila, saj je bil v avtu najden skrit prostor, namenjen za prenašanje prepovedanih drog. Okoliščina, pomembna za presojo, da je prepovedana dejavnost predstavljala obdolžencu vir zaslužka, pomeni 16.800,00 EUR gotovine, zaseženih na naslovu, kjer obdolženec prebiva. Po oceni Vrhovnega sodišča je tako tudi pri tem obdolžencu še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

24. Državna tožilka poudarja, da obdolženi B. C. nima redne zaposlitve in da je v času od 4. 11. 2014 do 19. 8. 2016 prejemal le denarno pomoč približno 260,00 EUR mesečno. Utemeljeno opozarja na zelo nizka mesečna nakazila, ki po splošni oceni ne zadostujejo za pokritje osnovnih življenjskih potreb. Obdolženčevo premoženjsko stanje ob objektivnih okoliščinah, ki utrjujejo sklep o ponovitvi kaznivega dejanja, kaže, da sredstva za preživljanje zagotavlja tudi z drugimi viri, ki naj bi izhajali iz kriminalne dejavnosti, iz česar je moč sklepati na realno nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Slednje utrjuje tudi okoliščina, da je pri hišni preiskavi bila pri obdolženemu B. C. najdenih 98,9 g mamila heroin, ki naj bi bilo namenjeno nadaljnji prodaji in najdena ter zasežena digitalna tehtnica. Presoja teh okoliščin kaže, da je tudi pri tem obdolžencu še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

25. Poleg objektivnih okoliščin pri D. L., ki kažejo na ponovitev kaznivega dejanja, kot je ukvarjanje s prodajo večjih količin droge heroin (dne 6. 5. 2016 je izročil Ž. K. za 1.000,00 EUR neznano količino droge heroin, dne 11. 5. 2016 pa je prodal K. 503,57 g droge heroin, za neznan znesek), tudi subjektivna okoliščina, ki jo poudarja državna tožilka v predlogu, da naj bi imel večje število odjemalcev, saj je beležil od prodaje prepovedanih drog dolžnike, utemeljuje sklepanje o nevarnosti ponovitve specifičnega, to je istovrstnega kaznivega dejanja. Na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja kaže tudi prestrežena komunikacija (KTT Z.-1 št. 266, 267, 268), ki izkazuje, da se komunikacija odvija z uporabo gesel, kot sta „sosed in pri zidu“ (KTT Z.-1, št. 251, 252, 258), kar tudi utrjuje sklep, kot poudarja državna tožilka, da gre za utečeno dejavnost pri preprodaji mamil. Sklep o nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja potrjuje še, da je bil obdolženec v letu 2009 že spoznan za krivega za istovrstno kaznivo dejanje in da mu je bila izrečena kazen 14 mesecev zapora. Za obdolženca ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine utemeljujejo nevarnost ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja in je tudi pri njem podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Zagovornikove navedbe, s katerimi izpodbija oceno tožilke, da še vedno obstaja priporni razlog, po navedenem niso utemeljene.

26. Podaljšanje pripora za obdolžene L. K., A. P. in D. K. iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti je neogibno, saj drugače ni mogoče zagotoviti nemotenega poteka kazenskega postopka. Pripor je tako sorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje. Podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti za vse obdolžence pa utrjuje tudi presoja o neogibnosti pripora za varnost ljudi. Neogibnost pripora za varnost ljudi se po navedenem ni v ničemer spremenila. Ob visoki stopnji nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, ki napadajo zdravje in ogrožajo telesno varnost drugih zaradi spolnega izkoriščanja (kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1), in ki napadajo zdravje in nenazadnje tudi življenja potencialnih odjemalcev prepovedanih drog (kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 186. členu KZ-1), se tako izkaže pripor kot neogiben ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj ter kot najhujši poseg v osebno svobodo v razumnem sorazmerju s težo dejanj, ki se očitajo obdolžencem.

27. Vrhovno sodišče je ugodilo predlogu državne tožilke in pripor zoper obdolžene L. K., A. P. in D. K. podaljšalo iz pripornih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zoper obdolžene T. Š., Ž. K., B. C. in D. L. pa iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Potreben je namreč določen čas za izvedbo dokazov, ki jih navajata državna tožilka in preiskovalni sodnik in ki jih bo potrebno pridobiti v okviru mednarodne pravne pomoči z zaslišanjem oškodovank v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Madžarskem. Prav tako bo potreben še določen čas za analizo podatkov iz zaseženih elektronskih naprav in zasežene dokumentacije, kot navaja državna tožilka, in za pridobitev izvedenskega mnenja izvedenca finančne - ekonomske stroke. Določen čas po zaključku preiskave mora imeti državna tožilka za sprejem ene izmed odločitev, predvidenih v drugem odstavku 184. člena ZKP. Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Vrhovno sodišče, upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je potrebno izvesti, ugotavlja, da je podaljšanje pripora do 22. 3. 2017 razumno in da pravica obdolžencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja s tem ne bo kršena.