Up-441/02 - 6

21. 10. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki ga zastopa B. B. B., na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 757/2002 z dne 19. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je s sklepom št. U 845/02 z dne 10. 5. 2002 zavrglo tožbo tožnika (pritožnika v obravnavani ustavni pritožbi) zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi nezakonito, brez odločbe, črtalo tožnika iz evidence stalnih prebivalcev Slovenije, kot prepozno (1. točka izreka), zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker ni izkazal spornega pravnega razmerja (2. točka izreka) ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka izreka). Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče. Slednje je s sklepom št. I Up 757/02 z dne 19. 6. 2002 njegovo pritožbo zoper 1. točko izreka navedenega sklepa Upravnega sodišča zavrnilo, pritožbo zoper 2. in 3. točko izreka navedenega sklepa pa zavrglo.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Vrhovno sodišče glede 1. točke izreka pojasnilo, da je v obravnavanem primeru tožnik s tožbo, ki jo je po podatkih sodnega spisa vložil dne 6. 5. 2002, izpodbijal dejanje tožene stranke (izbris iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije), ki je bilo po navedbah tožnika izvršeno dne 26. 2. 1992. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena prepozno, ker po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), kadar gre za posamična dejanja, s katerimi se posega v ustavne pravice, teče 30 dnevni rok za vložitev tožbe od dneva storitve dejanja. Zato je v tem delu potrdilo sklep Upravnega sodišča.

Glede druge točke izreka je Vrhovno sodišče navedlo, da je zoper sklep, s katerim je odločeno o zahtevani izdaji začasne odredbe, po določbi petega odstavka 69. člena ZUS dovoljena pritožba, ki jo je treba vložiti v roku tri dni od vročitve prepisa sklepa strankam. Ugotovilo je, da je bil prepis sklepa, s katerim je bilo odločeno tudi o začasni odredbi, tožniku vročen 18. 5. 2002, njegova pooblaščenka pa je vložila pritožbo šele 3. 6. 2002. Ker je bila pritožba prepozna, jo je Vrhovno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, na podlagi 352. člena 352. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, zavrglo. Glede tretje točke izreka je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je pritožbo v tem delu na podlagi 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj je pritožnik s svojim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks na prvi stopnji v celoti uspel.

3.Pritožnik je v ustavni pritožbi navedel, da vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero se mu zavrača pravica do državljanstva. Vrhovno sodišče naj bi v postopku za pridobitev državljanstva slepo sledilo neustrezni zakonodaji, ki želi pritožnika naturalizirati retroaktivno. Pritožnik naj bi bil državljan Slovenije že pred odcepitvijo, kar dokazuje z navedbo, da je v Sloveniji imel volilno pravico, ki mu je bila z nastankom nove države ukinjena. Imel je stalno prebivališče v Sloveniji in če ne bi bil 26. 2. 1992 nezakonito izbrisan iz registra stalnih prebivalcev in državljanov Republike Slovenije, bi lahko v Sloveniji neprekinjeno prebival. Z izpodbijano sklepom naj bi Vrhovno sodišče kršilo 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člen Ustave.

B.

4.Ker vprašanje državljanstva ni predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, razlogi in dejstva, ki jih je navajal pritožnik v utemeljitev ustavne pritožbe, pa se nanašajo na pridobitev državljanstva, je Ustavno sodišče zaradi nejasnosti vloge pritožnika pozvalo, naj jo dopolni. V dopolnitvi z dne 18. 9. 2002 je pritožnik navedel, da je vložil prošnjo za pridobitev državljanstva po 10. členu Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS). V to naj bi bil prisiljen zaradi dejanja tožene stranke (Ministrstva za notranje zadeve), to je tajnega izbrisa državljanov neslovenske narodnosti, izvršenega 26. 2. 1992. Meni, da je bil zaradi tega diskriminiran, saj so slovenski prebivalci postali avtomatični državljani Republike Slovenije. Vlogo je dne 30. 10. 2001 prekvalificiral v prošnjo za državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS. Interes države za njegov sprejem v državljanstvo naj bi bil v popravi nezakonitega izbrisa in na tej podlagi nastalih posledic. Dodaja, da naj bi Upravno sodišče želelo izbrisati sledove navedenih hudih kršitev človekovih pravic in kaznivega dejanja izbrisa s strani tožene stranke Ministrstva za notranje zadeve, zato je ločilo tožbeni zahtevek v dve tožbi, eno zoper odločbo tožene stranke o zavrnitvi državljanstva in drugo zoper dejanje Ministrstva za notranje zadeve. Meni, da sta zadevi povezani in sodita v eno tožbo. Zato zahteva, naj se tožba obravnava kot celota in priglaša odškodnino po 26. členu Ustave, saj naj bi bile v postopku tajnega izbrisa njegovega državljanstva oziroma njegove povrnitve kršene temeljne človekove pravice. Ustavnemu sodišču predlaga, naj toženi stranki naloži izdajo pozitivne odločbe o sprejemu v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS.

5.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tako kršitev pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

6.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrženju tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe ter o oprostitvi plačila sodnih taks iz procesnih razlogov. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnika v zvezi z navedenimi odločitvami. Navedbe pritožnika, s katerimi zatrjuje nezakonitost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato same po sebi ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. Prav tako v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati obširnih navedb o kršitvah pravic glede pridobitve državljanstva, saj so predmet drugega postopka, v katerem bo lahko v primeru neuspeha in ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložil samostojno ustavno pritožbo. V obravnavani zadevi bi lahko bilo relevantno le pritožnikovo zatrjevanje v dopolnitvi ustavne pritožbe o neupravičenem ločevanju tožbe na dva dela in odločanju v ločenih postopkih (postopek v zvezi z zavrnitvijo državljanstva in postopek v zvezi z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva), vendar v njej pritožnik razen nestrinjanja z ločitvijo postopkov ni navedel niti tega, katera človekova pravica naj bi mu bila s to konkretno odločitvijo sodišča kršena. Ponovno navaja le, da bi mu Vrhovno sodišče moralo podeliti državljanstvo in odškodnino zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev.

7.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan