Jedro

Edini dokaz, ki ga je tožena stranka v teku prvostopnega postopka predložila, je bil reklamacijski zapisnik z dne 16.1.1995 (priloga B1). Drugih dokazov tožena stranka ni predlagala. Glede na trditve tožeče stranke, da ji reklamacija lesa ni bila posredovana (list. št. 12), je bilo na toženi stranki dokazno breme o nasprotnem. Negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Tožena stranka bi torej svoje trditve o reklamaciji lesa in tožničinem prejemu reklamacije morala ustrezno dokazno podpreti (2. odst. 7. člena in 219. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. ... z dne ... v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče ni zaslišalo tožeče stranke, da bi lahko potrdila prejem reklamacijskega zapisnika. Smiselno je torej predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Edini dokaz, ki ga je tožena stranka v teku prvostopnega postopka predložila, je bil reklamacijski zapisnik z dne 16.1.1995 (priloga B1). Drugih dokazov tožena stranka ni predlagala. Glede na trditve tožeče stranke, da ji reklamacija lesa ni bila posredovana (list. št. 12), je bilo na toženi stranki dokazno breme o nasprotnem. Negativnih dejstev pač ni mogoče dokazovati. Tožena stranka bi torej svoje trditve o reklamaciji lesa in tožničinem prejemu reklamacije morala ustrezno dokazno podpreti (2. odst. 7. člena in 219. člen ZPP). Šele v pritožbi smiselno predlagan dokaz z zaslišanjem tožeče stranke pa je pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče po 1. odst. 496.a člena ZPP ne sme upoštevati. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj izvedbe tega dokaza brez svoje krivde ni predlagala že v postopku na prvi stopnji do konca glavne obravnave. Ker tožena stranka ni dokazala, da je zatrjevano nekvaliteto lesa pravočasno notificirala tožeči stranki, kar je pogoj za možnost uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 488. člena ZOR, sodišču tudi ni bilo potrebno izvesti dokaznega postopka po predlogu tožeče stranke z zaslišanjem njenega direktorja, ki naj bi potrdil, da je bil toženi stranki izročen les dogovorjene kvalitete. Dokazovanje tega dejstva bi postalo aktualno šele, če bi tožena stranka uspela dokazati, da je zatrjevane stvarne napake pravočasno reklamirala. Upoštevaje pravila o dokaznem bremenu, je prvostopno sodišče dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo in tudi materialnopravno pravilno odločilo. Ker tudi ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP). Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena ZPP (Ur. l. RS 26/99).