Jedro

Glede na podatke v spisu obstaja močan dvom, da je skrivanje obdolženca takšne narave kot ga ima v mislih 1. točka 1. odstavka 432. člena ZKP, ampak bi bolj kazalo, da se izmika prihodu na glavno obravnavo. Odreditev pripora iz tega razloga pa je mogoča iz drugačne dejanske in pravne podlage.

Izrek

Ob reševanju zahteve obd. R.P. za varstvo zakonitosti se po uradni dolžnosti razveljavita sklepa sodišča prve in druge stopnje ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v 24-ih urah ponovno odloči.

Obrazložitev

S sklepoma, ki sta navedena v uvodu te sodbe, je bil zoper obd. R.P., ki je zoper njega pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ, odrejen pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 432. člena Zakona o kazenskem postpku (ZKP), ker se je skrival. Na podlagi teh pravnomočnih sklepov je policija dne...

prijela obdolženca in ga istega dne ob 10. uri privedla v Zapore v M. Na podlagi sklepa sodišča prve stopnje in podatkov v spisu se ugotavlja, da se obd. ni udeležil glavne obravnave dne... in izostanka ni opravičil, čeprav je vabilo nanjo dne... osebno prejel. Za naslednji narok dne... je sodnik zato odredil prisilno privedbo, ki pa ni bila uspešna, ker se je obdolženec neposredno po prihodu policistov, ki so prišli ponj, skril, kot je to zaznamovano v uradnem zaznamku sodnika (l. št. 56) oziroma, ker ni bil dosegljiv, kot je zapisano v sporočilu Policijske postaje Š (l. št. 56). Tudi na glavno obravnavo dne... obdolženec ni prišel, saj mu sodni kurir vabila kljub dvema poskuskoma vročitve ni mogel vročiti, ker obdolženca ni bilo doma.

Obd. R.P. je zoper sklepa o priporu vložil "revizijo" v kateri izpodbija utemeljenost suma, da je storilec očitanega mu kaznivega dejanja ter ugotovitve sklepov, da sodišču ni dosegljiv, oziroma se izmika postopku, češ da se je udeleževal narokov, če je vabilo prejel, saj je skoraj vsak dan na sodišču v M, podal pa je tudi zagovor v pisni obliki. Predlaga, da se oba izpodbijana sklepa razveljavita.

Ker v kazenskem postopku revizija kot izredno pravno sredstvo ne obstaja, je vrhovno sodišče vlogo obdolženca obravnavalo kot zahtevo za varstvo zakonitosti.

Zahteva obdolženca za varstvo zakonitosti sicer ni utemeljena, izpodbijana sklepa pa je treba razveljaviti po uradni dolžnosti zaradi precejšnjega dvoma o resničnosti odločilnih dejstev, ki jih ugotavljata, torej iz razloga po 427. členu ZKP.

Po določbah 1. in 2. odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije se sme obdolženca pripreti, če je to neogibno potrebno za potek kazensekga postopka. O priporu pa je treba odločiti najkasneje v 24-ih urah od odvzema prostosti. Po določbah 1. točke 1. odstavka 432. člena ZKP se sme v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem odrediti pripor zoper obdolženca, ki se skriva. Po določbah 2. in 3. odstavka istega člena sme v tem primeru pripor trajati pred vložitvijo obtožnega predloga le 8 dni, po vložitvi pa do konca glavne obravnave, če ni kasneje podaljšan. Po določbah 2. odstavka 307. člena ZKP se sme zoper obdolženca, ki se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, odrediti pripor, čeprav sicer ni splošnih pripornih razlogov.

Zoper obdolženca je pred sodiščem prve stopnje vložen obtožni predlog. Po podatkih v spisu je obdolženec samski, brez otrok, iz sporočil policije in sodnega kurirja ne izhaja, da bi imel katerekoli svojce v hiši, kjer prebiva. Ima sicer kmetijska zemljišča oziroma posestvo, ukvarja pa se tudi s taksi prevozi. Naroka za zaslišanje v posameznih preiskovalnih dejanjih se je udeležil. Glede na take osebne in družinske razemre obdolženca vrhovno sodišče močno dvomi, da se obdolženec pred sodiščem skriva na splošno, torej, da praviloma daljši čas ne prebiva v svojem bivališču. Ni ugotovljeno, da bi neprijavljeno menjal bivališča, pustil zaposlitev in podobne okoliščine, ki bi kazale na skrivanje v smislu 1. točke 1. odstavka 432. člena ZKP. Bolj verjetno je, da se je plicistom ob poskusu privedbe skril le ob tej priložnosti in zato, da bi se izognil navzočnosti na glavni obravnavi, saj sicer policisti sodniku ne bi mogli dati take ocene. Zaradi narave taksi službe pa je tudi lahko redkeje doma.

Glede na take podatke v spisu obstaja močan dvom, da je skrivanje obdolženca takšne narave, kot ga ima v mislih 1. točka 1. odstavka 432. člena ZKP, ampak bi bolj kazalo, da se izmika prihodu na glavno obravnavo. Odreditev pripora iz tega razloga pa je mogoča iz drugačne dejanske (namen izmikanja udeležbi na glavni obravnavi) in pravne podlage.

Vrhovno sodišče je zato rezveljavilo izpodbijana sklepa po uradni dolžnosti in v skladu z določbo 2. odstavka 20. člena naložilo sodišču prve stopnje, da o nujnosti pripora in razlogih zanj ponovno odloči.