Jedro

Ker je v pravnem prometu nastopalo podjetje A. d.o.o. in je odvetnik pred sodiščem zastopal to podjetje in temu podjetju tudi izstavil račun, z A.A. s.p. pa je pogodbo sklenilo tudi podjetje A. d.o.o., tožnik pa v tožbi ne zatrjuje nasprotnega in tudi ne dokazuje, da bi on sam nastopal v razmerju do odvetnika in A.A. kot fizična oseba, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik v obeh zadevah ne more biti aktivno legitimiran za vložitev tožbe. Tako tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato obeh zadev ni razumno sprožati glede na sam izid (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP).

Izrek

Tožba se zavrne. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je v odločbi opr. št. Bpp 335/2002 zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v pravdni zadevi glede odškodninskega zahtevka zaradi škode, ki naj bi bila prosilcu povzročena zaradi kršitve poklicne dolžnosti odvetnika ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Tožena stranka je pri tem navedla, da je pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči tožena stranka vpogledala v listine in iz teh izhaja, da je odvetnik zastopal A. d.o.o. in stroškovnik tudi izstavil podjetju A. d.o.o. Tožena stranka ugotavlja, da tožnik ni aktivno legitimiran biti tožeča stranka v postopku, nima namreč lastnost osebe, da je lahko stranka v postopku. Ker je vprašanje aktivne legitimacije vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, tožena stranka ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo ni razumno sprožiti glede na izid zadeve (4. alinea 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Z odločbo št. Bpp 336/2002 pa je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v pravdni zadevi glede odškodninskega zahtevka zaradi škode, ki naj bi bila tožniku povzročena zaradi protipravnega dejanja ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tudi v tem postopku je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni aktivno legitimiran biti stranka v postopku. Morebitna škoda, ki naj bi bila povzročena, je bila povzročena A. d.o.o. in ne neposredno tožniku. Tožena stranka navaja, da je vprašanje aktivne legitimacije vprašanje materialnega prava, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tožena stranka je ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in jo ni razumno sprožiti glede na izid zadeve in je prošnjo tožnika zavrnila na podlagi 4. alinee 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da sta bili njegovi prošnji neupravičeno zavrnjeni, ker zakon določa, da se dodeli brezplačna pravna pomoči, če je zadeva za prosilca življenjskega pomena, mu ogroža njegov finančni obstoj oziroma mu je le-ta to povzročila in bodo posledice, če tudi ni pogojev, da se sicer pomoč odobri. Prav tako ni bilo upoštevano tožnikovo zdravstveno stanje in izredne razmere, tožnik navaja, da so te dobesedno katastrofalne. Nadalje še navaja, da je njegovo podjetje neupravičeno blokirano in že tretje leto ne posluje. Od glavnega krivca blokade, to je DURS, že tri leta pričakuje odgovor ali bo podjetje izbrisano iz registra. Poudarja, da je kot družbenik aktivno legitimiran iz naslova odgovornosti za obveznosti družbe, to pa pomeni, da tožnika doletijo vse sankcije, odgovarja tudi s svojim premoženjem. Navaja, da bi rad tožil civilno in sicer kot lastnik firme in kot fizična oseba. Navaja, da ni brezplačne pravne pomoči za podjetja, na drugi strani pa si lahko kriv kot fizična oseba, kot lastnik podjetja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo proti odločbi Bpp 335/2002 in Bpp 336/2002 navaja, da vztraja pri svoji razlogih, ker tožnik ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči, ker ne izpolnjuje tako imenovanega postopkovnega oziroma objektivnega pogoja za dodelitev.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka: Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil dve prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 9. 9. 2002, ki sta se vodili pod opr. št. Bpp 335/2002 in Bpp 336/2002. Tožena stranka je v obeh zadevah svojo odločitev oprla na ugotovitev, da pri obeh zadevah tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in zato ni zadeve razumno sprožiti glede na njen izid (4. alinea 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju: ZBPP). V zadevi Bpp 335/2002 tožnik želi vložiti civilno tožbo proti zavarovalnici, pri kateri je bil zavarovan odvetnik, ki ga je zastopal, odvetnik je naredil strokovno napako in je tožbo izgubil. Tožena stranka je glede na predložene listine upravičeno zaključila, da je odvetnik B.B. zastopal podjetje A. d.o.o. in ne tožnika, podjetju je bil tudi izstavljen stroškovnik in zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik ni aktivno legitimiran kot tožeča stranka za to tožbo. Tudi v zadevi Bpp 336/2002 tožnik želi vložiti tožbo proti A.A., ker je povzročila tožniku veliko finančno škodo, kot tožnik navaja tudi v tožbi. Iz predloženih listin pa je tožena stranka, tudi po presoji sodišča, pravilno zaključila, da tudi v tem postopku tožnik ni aktivno legitimiran kot tožeča stranka. Pogodbo z A.A., ki jo je tožnik predložil, je sklenilo podjetje A. d.o.o. kot pogodbo o opravljanju računovodskih in finančnih storitev od 1. 1. 1996 dalje. Po presoji sodišča je imela tožena stranka dovolj podatkov pri obeh prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči za svoj zaključek, da tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in zato obeh zadev ni razumno sprožiti glede na sam izid. Iz predloženih listin izhaja, da je v pravnem prometu nastopalo podjetje A. d.o.o., odvetnik je zastopal to podjetje pred sodiščem in temu podjetju tudi izstavil račun, z A.A. s.p. pa je sklenilo pogodbo tudi podjetje A. d.o.o. Tožnik v tožbi ne zatrjuje nasprotnega in tudi ne dokazuje, da bi on sam nastopal v razmerju do odvetnika in A.A. kot fizična oseba, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnik v obeh zadevah ne more biti aktivno legitimiran za vložitev tožbe, prav tako je tožena stranka pravilno poudarila, da gre pri tem za vprašanje materialnega prava, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga tožnik v tožbi ne izpodbija oziroma ne dokazuje nasprotno, je tožena stranka pravilno uporabila določilo 4. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP, zato je njena odločitev pravilna in zakonita. Ker se kot pogoji pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vloga svojo prošnjo, na pravilno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati tožbene navedbe tožnika o njegovem zdravstvenem stanju in o posledicah, ki bi nastale po izbrisu podjetja A. d.o.o. iz registra. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

K 2. točki izreka: Na podlagi tožbenih navedb je sodišče štelo, da tožnik predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks. Iz podatkov v spisu izhaja, da povprečni dohodek na člana tožnikove družine ne presega višine plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Sodišče je tako štelo, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja sam ali se preživljajo člani njegove družine, zato je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 70/00 in 93/01).