Jedro

Zaradi zavarovanja zahtevka, s katerim se uveljavlja kapitalski vložek oz. poslovni delež kot del skupnega premoženja, ni mogoče omejevati pooblastil, ki jih ima toženec kot poslovodja (direktor) družbe z omejeno odgovornostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1.Izpodbijani sklep je začasna odredba, s katero so toženi stranki kot edinemu družbeniku družbe R. t. d.o.o. in družbeniku družbe T. d.o.o. brez pisnega soglasja tožnice prepovedana konkretno navedena dejanja, nanašajoča se na poslovni delež in iz njega izvirajoče pravice ter izrečena denarna kazen za primer kršitve prepovedi. Določena je veljavnost začasne odredbe za čas trajanja tega postopka in še 30 dni po njegovem pravnomočnem zaključku (I., II. in III. točka izreka). S IV. točko izreka pa je zavrnjen zahtevek, da se: - tožencu kot zakonitemu zastopniku družbe R. t. d.o.o. prepove sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem družbe, kolikor ne gre za redno poslovanje, zlasti razpolaganje in obremenitev čolna z imenom Ljubljana I, čolna celinske plovbe z imenom Ljubljana II, osebnega avtomobila Toyota RAV 4; - tožencu kot zakonitemu zastopniku družbe T. d.o.o.o. prepove v imenu in za račun družbe T. d.o.o. sklepati pogodbe in opravljati druge pravne posle in dejanja, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem družbe, kolikor ne gre za redno poslovanje.

2.Ugovor, ki ga je tožena stranka vložila zoper I., II. in III. točko izreka, je zavrnjen in v tem delu sklep pravnomočen.

3.Zoper IV. točko izreka se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da družbama R. t. d.o.o. in T. d.o.o. ni mogoče prepovedati razpolaganja s premoženjem in pojasnjuje, da je ravno iz tega razloga predlagala zgolj omejitev upravičenj toženca kot zakonitega zastopnika teh družb. Opozarja, da zavarovanja ni mogoče doseči le z omejitvijo upravičenj, ki jih ima toženec kot družbenik, če se hkrati ne omejijo tudi upravičenja, ki jih ima kot zakoniti zastopnik družbe. Brez pomena je prepoved razpolaganja in obremenitve poslovnega deleža, če bo toženec neomejeno razpolagal s premoženjem družbe in lahko poslovni delež povsem razvrednotil. Sprašuje se, zakaj ni dopustno omejiti upravičenj poslovodje, medtem ko je tožencu prepovedano sprejeti odločitev o postavitvi in odpoklicu poslovodje. Opozarja, da ni navedeno, katera od predpostavk za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ni izpolnjena. Sprašuje se, kako naj doseže zavarovanje svoje nedvomno ugotovljene terjatve, katere uveljavitev je ogrožena. Navaja, da ima tožnica le terjatev do toženca, zato družbi ne more prepovedati razpolaganja s premoženjem; edini način, da se ohrani vrednost premoženja družbe, je omejitev upravičenj toženca kot zakonitega zastopnika družbe. Samo s predlagano začasno odredbo se lahko doseže ohranitev vrednosti poslovnega deleža. 4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da predlagane omejitve pooblastil toženca kot zakonitega zastopnika družb R. t. d.o.o. in T. d.o.o. posegajo v poslovanje pravnih oseb, ki nista udeleženca tega postopka. Družba z omejeno odgovornostjo je samostojen civilnopravni subjekt – subjekt, ločen od družbenikov oz. lastnikov (4. čl. Zakona o gospodarskih družbah – v nadaljevanju ZGD-1). Kot samostojen pravni subjekt je družba nosilec pravic in obveznosti – odgovarja za obveznosti, ki ji je sklenila s tretjimi in za druge obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju njene dejavnosti (7. čl. ZGD-1). Zastopanje in operativno odločanje v družbi stvar poslovodstva – direktorja (10. čl. ZGD-1), to je posebnega organa, ki svoje naloge, potem ko to funkcijo pridobi, izvaja na podlagi zakona. Pri izvajanju funkcije in sprejemanju odločitev je poslovodja samostojen in neodvisen in mora upoštevati interes družbe. Ravnati mora s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, sicer odgovarja družbi za nastalo škodo (6. odstavek 515. in 263. čl. ZGD-1). Njegova odgovornost je tudi kazenskopravna (685. in 686. čl. ZGD-1). Navedena zakonska določila – in še dodatno določila, ki veljajo za družbo z enim družbenikom, ki njeno poslovanje še dodatno formalizirajo (523. - 526. čl. ZGD-1) – zagotavljajo varnost tožničinega kapitalskega vložka oz. poslovnega deleža, ki ga zatrjuje. V pravno poslovne odločitve pravnih oseb, ki nista stranki tega postopka, pa zaradi zavarovanja tožničinega zahtevka ni dovoljeno posegati in predlagane omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve (273. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Pritožbeni trditvi, da predlaga le omejitev upravičenj toženca kot zakonitega zastopnika in ne družbe, ni mogoče slediti, ker ravno skozi pravno poslovne odločitve in ravnanje toženca kot zakonitega zastopnika, ki dejanja opravlja v imenu in za račun družbe, družbi oblikujeta svojo pravno poslovno voljo.

6.Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (6. odstavek 163. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).