Jedro

S tem, ko toženka ni odgovorila na tožbo, se šteje, da je priznala dejanske navedbe tožnice, zato zamudne sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da toženka priznava odgovornost le za škodo do 800,00 EUR, da je sporazum podpisala zaradi groženj in ustrahovanja in je bila žrtev trpinčenja, so glede na navedeno nedovoljene, saj toženka z njimi nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, zato jih pritožbeno sodišče ne upošteva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženki naložilo, da tožnici plača 8.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2024 dalje, stroške postopka v višini 298,66 EUR in jo določilo za zavezanko za plačilo sodne takse.

2.Toženka se pritožuje zoper sodbo, ker je zamudno sodbo prejela, ko je bila odsotna in jo našla v nabiralniku, pred tem pa ni prejela nobene pošte, zato ni mogla odgovoriti na tožbo in ji je bila kršena pravica do enakega sodnega varstva. Izpostavlja, da je nastala škoda v višini 8.361,48 EUR, vendar sama ni odgovorna za celotni znesek. Priznava le odgovornost za manj kot 800,00 EUR, dokumente pa je podpisala zaradi grožnje in ustrahovanja s strani delodajalca. Bila je žrtev mobinga na delovnem mestu, zato ni bila sposobna se pravočasno odzvati na obtožbe. Dokaz za to je samomor bivše sodelavke, ki je bila prav tako žrtev mobinga. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da toženka ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, zamudna sodba pa se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedbe o mobingu in samomoru so nedopustne pritožbene novote. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Toženka je podala odgovor na odgovor tožnice, vendar ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne predvideva odgovora na odgovor na pritožbo prav tako ni mogoče dopolnjevati pritožbenih navedb po izteku roka za pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

7.Skladno s prvim odstavkom 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če toženka v roku ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor in ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali z dejstvi, ki so splošno znana.

8.Kot izhaja iz izpodbijane zamudne sodbe in vročilnice, je bila tožba skupaj s pozivom na odgovor na tožbo in poukom o posledicah, če na tožbo ne bo odgovorila v roku 30 dni, toženki vročena dne 20. 3. 2024. Toženka kljub temu, da ji je bila tožba pravilno vročena dne 20. 3. 2024, na tožbo ni odgovorila. Toženka sicer navaja, da je bila v času, ko ji je bila zamudna sodba vročena, odsotna in jo je našla ob vrnitvi, vendar to ne vpliva na presojo zakonitosti izdane zamudne sodbe. Navaja tudi, da predhodne pošte glede te zadeve ni prejela, vendar to ne zadostuje za to, da bi ovrgla verodostojnost vročilnice, iz katere izhaja, da je dne 20. 3. 2024 prevzela tožbo s pozivom za odgovor na tožbo. Vročilnica ima naravo javne listine, zato se šteje, da dokazuje resničnost tistega, kar potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dopustno je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena, vendar samo z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice. Skladno z ustaljeno sodno prakso splošno zanikanje prejema tožbe ne zadostuje.1 Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje dejstev, ki izhajajo iz vročilnice, je bilo na toženki, ki mu ni zadostila.

9.S tem, ko toženka ni odgovorila na tožbo, se šteje, da je priznala dejanske navedbe tožnice, zato zamudne sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da toženka priznava odgovornost le za škodo do 800,00 EUR, da je sporazum podpisala zaradi groženj in ustrahovanja in je bila žrtev trpinčenja, so glede na navedeno nedovoljene, saj toženka z njimi nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, zato jih pritožbeno sodišče ne upošteva.

10.Ker so ostale trditve tožnice iz tožbe, da je toženka podpisala sporazum, kjer je priznala nastanek škode v višini 8.361,48 EUR, se strinjala s pobotom v višini 161,48 EUR in se zavezala, da bo 8.200,00 EUR vrnila najkasneje do 31. 12. 2024, česar ni storila, neprerekane, s tem pa se štejejo za priznane, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Ne gre namreč za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka je izhajala iz dejstev, navedenih v tožbi, ki niso bila v nasprotju s predloženimi dokazi, toženka pa na tožbo kljub pravilni vročitvi ni odgovorila.

11.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo, saj le-ta ni pripomogel k sprejemu odločitve.

-------------------------------

1Prim. II Ips 256/2013, VSL I Cpg 312/2024 in številne druge.