Jedro

V primeru opustitve odgovora na tožbo mora sodišče pri odločanju o zahtevku upoštevati le dejstva, ki so bila navedena do izteka roka za odgovor na tožbo, vsakršna nadaljnja aktivnost sodišča v smeri zbiranja novih dejstev in izvajanja dokazov je zato odveč. Sodišči z neupoštevanjem ugovora o prispevku neposrednega oškodovanca k nastanku škodnega dogodka, ki ga je podala tožena stranka po nevložitvi odgovora na tožbo, tako nista zagrešili uveljavljene relativne kršitve določb ZPP.

Ker pravilna uporaba določb ZPP v zvezi z izdajo zamudne sodbe ne bi vodila do ugodnejših učinkov za tožnike kot so tisti, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je treba revizijo tožnikov v tem delu zavrniti.

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija tožene stranke se zavrže v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu odškodnine za nepremoženjsko škodo tretjega tožnika.

V ostalem se reviziji tožnikov in tožene stranke zavrneta.

Obrazložitev

1. Sin prvega tožnika in druge tožnice oziroma brat tretjega tožnika je kot sopotnik umrl v prometni nesreči 23. 12. 2006, ki jo je povzročil voznik, katerega vozilo je bilo v času nesreče zavarovano pri toženi stranki. Tožniki so vložili tožbo na plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, pri čemer tožena stranka odgovora na tožbo ni vložila.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnikom plačati skupen znesek odškodnine 49.005,63 EUR, od tega prvemu tožniku 12.550 EUR nepremoženjske škode in 5.419,13 EUR premoženjske škode, drugi tožnici 12.550 EUR nepremoženjske škode in 300 EUR premoženjske škode, tretjemu tožniku 10.500 EUR nepremoženjske škode in 300 EUR premoženjske škode, prvemu tožniku in drugi tožnici pa še solidarno 7.386,50 EUR premoženjske škode (iz naslova vzdrževanja groba), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi z različnim pričetkom teka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, pritožbi tožnikov pa delno ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je prvemu tožniku in drugi tožnici prisodilo vsakemu še nadaljnjih 4.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo.

4. Revizijo so vložili tako tožniki kot tožena stranka. Tožniki v reviziji navajajo, da v obravnavani zadevi tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, zaradi česar bi ob pravilni uporabi določil pravdnega postopka sodišče moralo izdati zamudno sodbo, s katero bi njihovemu zahtevku v celoti ugodilo. Uveljavljajo tudi razlog zmotne uporabe materialnega prava zaradi odločitve o višini nepremoženjske škodo in glede premoženjske škode, ki se nanaša na vzdrževanje groba. V podobnih primerih nepremoženjske škode so bile odmerjene višje odškodnine. Tožbenemu zahtevku bi bilo potrebno tudi v celoti ugoditi v delu stroškov za vzdrževanje groba, saj prvi tožnik in druga tožnica dnevno odhajata na grob, skrbita, da gori sveča in je na njem sveže cvetje. Se pa tudi v tem delu zavzemajo, da se izda zamudna sodba, ker pač tožena stranka ni podala odgovora na tožbo. Predlagajo, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnikov ugodi, podrejeno pa, da celotno zadevo odstopi nazaj v nadaljnje postopanje in odločanje. Tožena stranka v reviziji navaja, da nasprotuje odločitvi sodišča, da ni dopustilo izvajanja dokazov po tem, ko je že uvedlo kontradiktorni postopek. Tožena stranka je pravočasno - do obravnave predlagala dokaze, s katerimi omejuje svojo odgovornost in izpostavlja sokrivdo oškodovanca. Ni točno, da je s tem, ko na tožbo ni odgovorila, molče priznala tožbeni zahtevek po temelju. Sodišče ni imelo podlage za odločanje o zadevi po tem, ko tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni imelo podlage za razpis glavne obravnave, s tem pa je postopek pustilo v fazi, ko vsaka od strank lahko poda svoje navedbe in predlaga dokaze. Ne drži očitek, da v pritožbi ni obrazložen ugovor pokojnikove sokrivde. Ko je sodišče odločalo o stopnji duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega svojca, je preseglo kriterije, ki so odločilni v tovrstnem obravnavanju in prisodilo previsoko odškodnino. Predlaga naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zniža odškodnino za duševne bolečine tožnikov in z upoštevanjem sokrivde pokojnika za nastale posledice v 30 %, odloči o pravični denarni odškodnini.

5. Reviziji sta bili po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročeni nasprotnima strankama, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija tožene stranke je delno nedovoljena, v ostalem je neutemeljena. Neutemeljena je tudi revizija tožnikov.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR. Tožena stranka med drugim v reviziji predlaga 30 % znižanje odškodnine za nepremoženjsko škodo tretjega tožnika, kateremu je bilo iz tega naslova pravnomočno prisojenih 10.500 EUR. Znesek 3.150 EUR, ki tako predstavlja izpodbijano vrednost drugostopenjske sodbe, ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Glede na navedeno, revizija tožene stranke v delu, ki se nanaša na odškodnino za nepremoženjsko škodo tretjega tožnika, ni dovoljena in jo je bilo treba v tem delu zavreči (377. člen ZPP).

8. Ne drži stališče tožene stranke, da bi sodišče moralo upoštevati ugovor prispevka neposrednega oškodovanca k nastanku škodne posledice, ki ga je podala po tem, ko ni odgovorila na tožbo. V primeru opustitve odgovora na tožbo in posledične absolutne domneve o priznanju resničnosti dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek(1), mora sodišče pri odločanju o zahtevku oziroma pri presoji pogojev za izdajo zamudne sodbe upoštevati le dejstva, ki so bila navedena do izteka roka za odgovor na tožbo(2), vsakršna nadaljnja aktivnost sodišča v smeri zbiranja novih dejstev in izvajanja dokazov je zato odveč. Tožena stranka se zaveda oziroma sama navaja, da sodišče v obravnavani zadevi ni imelo podlage za nadaljnje zbiranje dejstev in izvajanje dokazov, vendar temu v reviziji ne oporeka, ampak uporabi le kot argument za to, da bi moralo sodišče upoštevati tudi njene kasnejše navedbe in dokaze, kar pa bi glede na zgoraj navedeno predstavljalo kršitev procesnih pravil, ki veljajo v situaciji opustitve odgovora na tožbo (318. člen ZPP). Sodišči torej z neupoštevanjem ugovora tožene stranke po nevložitvi odgovora na tožbo nista zagrešili uveljavljene relativne kršitve določb ZPP, zaradi česar je revizija tožene stranke v tem delu neutemeljena. Glede na navedeno se kot nepotrebno pokaže tudi presojanje (ne)obrazloženosti ugovora pokojnikovega prispevka k nastanku škode.

9. Ni tudi mogoče ugoditi reviziji tožnikov v delu, v katerem se zavzemajo za to, da bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo, zaradi česar naj bi bila podana kršitev določb ZPP po drugem odstavku 339. člena. V predmetnem postopku bi sodišče ob odsotnosti odgovora na tožbo tožene stranke in ugotovitvi oziroma zaključku, da so izpolnjeni pogoji po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 318. člena ZPP, moralo oceniti le, ali utemeljenost zahtevkov tožnikov izhaja iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi in v primeru pozitivnega odgovora izdati zamudno sodbo, sicer pa izdati sodbo, s katero bi nesklepčne zahtevke zavrnilo(3). Kot pa je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, dejstva, navedena v tožbi niso zadoščala za utemeljitev zahtevka za povračilo stroškov vzdrževanja groba, saj ni bilo navedeno, kaj te stroške sestavlja, dejstva, navedena v zvezi z duševnimi bolečinami tožnikov zaradi smrti bližnjega pa tudi niso v celoti utemeljevala postavljenih zahtevkov iz tega naslova (kot bo še podrobneje obrazloženo pri presoji višine odškodnine). Ker torej pravilna uporaba določb ZPP v zvezi z izdajo zamudne sodbe, zaradi nesklepčnosti zahtevka v delu povračila stroškov za vzdrževanje groba in zaradi neutemeljenosti zahtevka v delu nad prisojenim zneskom za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, ne bi vodila do ugodnejših učinkov za tožnike kot so tisti, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, je treba revizijo tožnikov v tem delu zavrniti. Prav tako se kot neutemeljen pokaže očitek zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s prisojo materialne škode zaradi stroškov vzdrževanja groba. Pomanjkljive trditve o dejstvih, navedene v tožbi, prisojo višjega zneska od že prisojenega iz tega naslova ne utemeljujejo, zaradi česar tožniki ne morejo biti uspešni tudi z uveljavitvijo tega revizijskega razloga.

10. Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnikov zaradi smrti brata oziroma sina sta sodišči ustrezno upoštevali merila iz 179., 180. in 182. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01). Ob upoštevanju pravnorelevantnih dejstev, navedenih v tožbi, za katera se domneva, da jih je tožena stranka z opustitvijo odgovora na tožbo priznala, sta bili načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine v izpodbijani drugostopenjski sodbi pravilno uporabljeni in je prisojena odškodnina materi in očetu v višini 19 povprečnih mesečnih neto plač, polbratu pa v višini 12 povprečnih mesečnih neto plač, v skladu z okoliščinami tega primera in tudi v okviru ostalih prisojenih odškodnin v podobnih primerih(4). Reviziji se tako neutemeljeno zavzemata za njihovo zvišanje oziroma znižanje in sta tudi v tem delu neutemeljeni.

11. Ker uveljavljeni revizijski razlogi, niti razlogi, upoštevni po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče reviziji v ostalem (dovoljenem delu) zavrnilo (378. člen ZPP) i n z njima tudi priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): V teoriji in sodni praksi se enotno razlaga, da je pri zamudni sodbi uzakonjen sistem afirmativne litiskontestacije.

Op. št. (2): V obravnavani zadevi je veljala ureditev zamudne sodbe pred sprejetjem novele ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/08), ki ni dopuščala tudi, da bi sodišče pozvalo tožnika naj dopolni dejansko podlago in naredi tožbo sklepčno.

Op. št. (3): Kot navedeno, ureditev pred sprejetjem novele ZPP-D sodišču ni dopuščala poziva tožniku na odpravo nesklepčnosti tožbe.

Op. št. (4): Glede staršev prim.: II Ips 116/2006, II Ips 586/2008, II Ips 282/2000 in II Ips 683/2007; glede bratov (in sester) pa II Ips 116/2006, II Ips 294/2000, II Ips 726/2005.