Jedro

Toženka je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti". Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.

Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 257/2018 z dne 27. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč (BPP) z dne 8. 6. 2018. V obrazložitvi navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem I IKZ 43251/2014 z dne 6. 6. 2018. Citira 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in navaja, da je iz odločbe Okrožnega sodišča v Krškem I IKZ 43251/2014 z dne 6. 6. 2018 razvidno, da je sodišče prošnjo tožnika za odložitev zaporne kazni zavrnilo. Prošnjo je vložil na podlagi 2. in 6. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ker mora skrbeti za bolno mater (finančno, čustveno, pomoč pri prevozih k zdravniku) in tri mladoletne otroke, ki so nanj izrazito navezani in za katere ne more za vse skrbeti žena v tolikšni meri kot sedaj, ko za njih skrbita oba. Toženka je tožnika pozvala na dopolnitev z navedbo pritožbenih razlogov. Njegov pooblaščenec pa ji je poslal le pritožbo, ki jo je zoper odločbo že vložil ter navedel, da iz nje izhajajo pritožbeni razlogi. Toženka ugotavlja, da iz pritožbe, kar je ugotovilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, ni razvidno, iz katerih pritožbenih razlogov se tožnikov pooblaščenec pritožuje. Tako zaključuje, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP, niso podani verjetni izgledi za uspeh.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbijana odločba krši z Ustavo RS zagotovljeno pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva ter načelo pravne in socialne države. Poudarja, da zadeva nedvomno ni bila očitno nerazumna in da je strokovna služba za BPP prekoračila obseg odločanja. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se je pritožil zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je izpostavil zdravstveno stanje njegove matere, ki zaradi smrti moža - tožnikovega očeta, nujno potrebuje tožnikovo pomoč. Gre za konkretne pritožbene razloge, ki so upravičevali dodelitev BPP, za katero je zaprosil. Toženka je po nepotrebnem pridobila odločbo pritožbenega sodišča o njegovi prošnji, kar ustvarja videz, da je bila usoda njegove prošnje za dodelitev BPP odvisna od uspeha same pritožbe. Na takšen zaključek napeljuje dejstvo, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe v celoti navaja enake razloge, kot jih je pritožbeno sodišče, ko je odločalo o njegovi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Takšno postopanje predstavlja absolutno prekoračitev pristojnosti upravnega organa, ki bi se moral omejiti le na formalni preizkus pogojev za upravičenost do BPP. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožnik upravičen do BPP v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem I IKZ 43251/2014 z dne 6. 6. 2018, razen plačila sodnih taks, od 8. 6. 2018 dalje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetneje zglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravni sodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, na primer zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

7. Obseg oziroma meje tega preizkusa pa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom "očitne (ne)razumnosti" (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Podrobnejše kriterije za napolnitev tega pravnega standarda je zakonodajalec predpisal v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kjer je določil, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, pri tem pa je vse tam naštete kriterije ponovno vezal na standard "očitnosti". S tem je po presoji sodišča tudi jasno določil standard preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno dodelitev BPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

8. V obravnavani zadevi je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Krškem I IKZ 43251/2014 z dne 6. 6. 2018. Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s preizkusom tožnikove prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP navaja, da iz pritožbe, kar je ugotovilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, ni razvidno, iz katerih pritožbenih razlogov se tožnikov pooblaščenec pritožuje ter da le ponavlja navedbe, ki jih je napisal v prošnji za odložitev, v ničemer pa se ne sooča z argumenti navedene odločbe Okrožnega sodišče v Krškem. Tako zaključuje, da niso podani verjetni izgledi za uspeh.

9. Glede na takšno presojo toženke sodišče soglaša s tožnikom, da je v izpodbijani odločbi v okviru preizkusa njegove prošnje za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP prekoračila meje očitne (ne)razumnosti vložitve tožnikove pritožbe zoper navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Krškem. To pomeni, da toženka vsebinske ocene zadeve ni opravila v okviru pravnega standarda "očitnosti" (primerjaj 7. točko obrazložitve te sodbe). Drugih razlogov za svojo odločitev ni navedla.

10. Sodišče v zvezi s tem še poudarja, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. BPP je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP temeljila na dejanski podlagi ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, torej s tehtanjem razlogov za in proti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določbe 24. člena ZBPP do tega ne pride.

11. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi četrte točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom navedene določbe zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti.

12. Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se navedeni znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.