19. 6. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Savoy, d. o. o., Ljubljana, družbe Ibssa trening center, d. o. o., Ljubljana, in družbe Eurosec, d. o. o., Ljubljana, ki jih zastopa Miro Senica in drugi, odvetniki v Ljubljani, na seji 19. junija 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve in pete alineje prvega odstavka 30. člena, prve in pete alineje prvega odstavka 31. člena, prvega odstavka 33. člena, drugega odstavka 36. člena in 36.a člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03 in 102/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnice navajajo, da so prva in peta alineja prvega odstavka 30. člena, prva in peta alineja prvega odstavka 31. člena in prvi odstavek 33. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV) v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena in s 74. členom Ustave. Drugi odstavek 36. člena naj bi bil v neskladju z 2., s 27., z 49. in s 74. členom Ustave. Člen 36.a ZZasV naj bi bil v neskladju s 74. členom Ustave.

2.Pobudnice navajajo, da so gospodarske družbe, ki kot svojo glavno pridobitno dejavnost izvajajo storitev zasebnega varovanja. Zaradi pogojev, določenih v prvi in peti alineji prvega odstavka 30. člena, prvi in peti alineji prvega odstavka 31. člena in v prvem odstavku 33. člena ZZasV, naj bi pobudnicam nastajala velika in težko popravljiva škoda, saj morajo imeti še pred podelitvijo licence za zasebno varovanje za poln delovni čas zaposlenih večje število varnostnikov, ki pa v času do podelitve licence ne morejo delati. Prav tako naj bi pobudnicam nastajala velika gospodarska škoda, ker je v izpodbijanih določbah predvideno previsoko minimalno število varnostnikov za posamezno obliko varovanja. Izpodbijana ureditev naj bi neposredno posegala v položaj pobudnic, saj jim onemogoča uresničevanje pridobitnih interesov na trgu. Drugi odstavek 36. člena naj bi posegal v njihove interese, ker je neobstoj zadržkov javnega reda pri lastnikih, zakonitih zastopnikih in članih nadzornega sveta pogoj za pridobitev licence in posledično razlog za odvzem licence. Na podlagi drugega odstavka 36. člena ZZasV naj bi se že ob uvedbi kazenskega postopka ali postopka za prekršek z elementi nasilja zoper lastnika, zakonitega zastopnika ali prokurista družbe za zasebno varovanje, družbi odvzela licenca. Ker naj bi se obstoj varnostnih zadržkov za posamezno osebo, ki izvaja dejavnost zasebnega varovanja, ugotavljal šele pri pridobitvi licence, naj bi s tem pobudnicam nastajala gospodarska škoda. Osebo je treba zaposliti za nedoločen čas in tudi ustrezno strokovno usposobiti, kasneje pa delodajalec (družba za zasebno varovanje) izve, da oseba ne izpolnjuje zakonskih pogojev.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07).

4.Prva in peta alineja prvega odstavka 30. člena, prva in peta alineja prvega odstavka 31. člena, prvi odstavek 33. člena ZZasV določajo pogoje za pridobitev licence za varovanje oseb, za varovanje ljudi in premoženja in za varovanje javnih zbiranj. V skladu s prvim odstavkom 16. člena ZZasV se pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja pridobi z licenco. Licenca se izda z upravno odločbo. Zoper upravno odločbo imajo pobudnice na voljo sodno varstvo pred Upravnim sodiščem. Šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa lahko hkrati z ustavno pritožbo na Ustavno sodišče vložijo tudi pobudo za presojo ustavnosti ZZasV. Glede na to, da pobudnice predhodne izčrpanosti pravnih sredstev niso izkazale, ni podan pravni interes za presojo prve in pete alineje prvega odstavka 30. člena, prve in pete alineje prvega odstavka 31. člena, prvega odstavka 33. člena ZZasV. Z navedbami, da mora še pred podelitvijo licence zaposlovati večje število oseb, ki ne morejo izvajati dejavnosti, in naj bi ji s tem nastajala gospodarska škoda, pa pobudnica ne izkaže pravnega interesa, temveč ekonomski interes. Ta pa ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (tako Ustavno sodišče npr. v odločbi št. U-I-212/03 z dne 24. 11. 2005, Uradni list RS, št. 111/05 in OdlUS XIV, 84).

5.Člena 36 in 36a ZZasV določata zadržke javnega reda in varnostne zadržke za lastnike, zakonite zastopnike, prokuriste in člane nadzornega sveta gospodarskih družb ali samostojnih podjetnikov posameznikov, ki izvajajo dejavnost zasebnega varovanja, ter za odgovorno osebo, ki je zaposlena pri imetniku licence in je odgovorna za opravljanje zasebnega varovanja, za varnostnika, za varnostnega tehnika, za pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov in za operaterja varnostno-nadzornega centra. V drugem odstavku 36. člena ZZasV je določeno, da se do pravnomočnosti sodbe v kazenskem postopku oziroma odločbe v postopku za prekršek z elementi nasilja odloži odločitev, ali oseba, zoper katero takšen postopke teče, izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti. Pobudnice kot gospodarske družbe, ki izvajajo dejavnost zasebnega varovanja, ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti zakonskih določb, ki določajo pogoje in način ugotavljanja pogojev za posamezne fizične osebe, ki lahko izvajajo dejavnost zasebnega varovanja. Z zatrjevanjem, da jim nastaja gospodarska škoda, ker lahko o morebitnih varnostnih zadržkih pri njih zaposlenih osebah izvedo šele pri odločanju o pridobitvi licence, pa zatrjujejo samo ekonomski interes. Zgolj ekonomski interes pa ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Klampfer.

Jože Tratnik Predsednik