5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 560/2000 z dne 10. 7. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniku je kot lastniku stanovanja v večstanovanjski hiši naloženo, da upravniku plača 20.128 SIT za storitve upravljanja. Pritožnik izpodbija sodbo Višjega sodišča, s katero je potrjena sodba sodišča prve stopnje. Navaja, da upravnik ni aktivno legitimiran, saj vsi lastniki stanovanj z njim niso sklenili pogodbe o upravljanju. Pogodba, na katero se sklicuje upravnik, naj ne bi bila pogodba po 22. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju SZ), temveč po drugem odstavku 28. člena SZ. Z upravnikom naj bi namreč sklenil pogodbo le največji in večinski lastnik stanovanj, manjši lastniki pa je niso podpisali, zato jih ne zavezuje. Izpodbijana sodba naj bi temeljila na napačnem stališču, da pogodba o upravljanju velja, ker so jo sklenili lastniki, katerih solastniški delež predstavlja skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše, saj gre za odločitev v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov, delov, objektov in naprav. Po mnenju sodišča je to zaradi koristi vseh lastnikov nujno, saj bi zaradi posamičnih interesov lahko prišlo do motenj in zastojev pri vzdrževanju in obratovanju objekta. Po pobudnikovem mnenju je takšna razlaga SZ arbitrarna in samovoljna ter odstopa od ustaljene sodne prakse, zato pomeni kršitev načela enakega varstva pravic. Pritožnik naj ne bi bil zadovoljen z upravljanjem hiše in želi obstoječe stanje izboljšati, saj upravnik ne izvaja nalog predvidenih v katalogu storitev. Upravnik naj bi mu hkrati zato, ker ni podpisnik pogodbe, zaračunaval storitve po višji ceni.

2.Po določbi druge alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ne sprejme v obravnavo ustavne pritožbe, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic.

3.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-157/00 z dne 28. 6. 2001 (Uradni list RS, št. 57/01 in OdlUS X, 135) že odločilo, da po prvem odstavku 31. člena SZ za odločitve v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše zadostuje sporazum lastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti. Zato je upravnik pooblaščen zastopati lastnike, čeprav vsi lastniki s tem ne soglašajo. To v obravnavanem primeru pomeni, da dvoma o aktivni legitimaciji upravnika ni, zato od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Hkrati je pritožnik dolžan plačati upravniku terjatev majhne vrednosti. Tudi če bi Ustavno sodišče v tem primeru ugotovilo, da je šlo za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, ta kršitev za pritožnika ne bi imela pomembnejših posledic. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter članica Dragica Wedam Lukić in član Jože Tratnik. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger