Jedro

Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 515/2021 z dne 23. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da tožnica izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ne pa tudi vsebinskega po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da tožnica za BPP prosi v zadevi, v kateri ji je bil izdan kaznovalni nalog, in pojasnjuje, da v takem primeru lahko vloži ugovor, za sestavo katerega pa ni potrebna pomoč odvetnika. Meni, da bi z dodelitvijo BPP za sestavo ugovora prišlo do nepotrebnega trošenja proračunskih sredstev. Opisuje še posledice vloženega ugovora in navaja, da bo tožnica novo prošnjo za BPP vložila, ko bodo v kazenski zadevi razpisani naroki. Navaja še, da BPP ni mogoče dodeliti niti v obliki oprostitve stroškov postopka, saj ti še niso nastali.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da je prosila za BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo, pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenski zadevi II K 49814/2021. Navaja, da je pravni laik in sama ne zna spisati pritožbe, ne ve, zakaj teče kazenski postopek, kako je treba vlagati pravna sredstva in se zastopati. Če ji ne bo odobrena BPP, bo primorana sama plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njene finančne težave in povzročilo, da ne bo imela sredstev za preživljanje. Trdi da je diskriminirana v razmerju do upravičencev, ki jim je BPP v celoti ugodena. Izpodbijani odločbi očita tudi, da nima razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Toženka v odgovoru nasprotuje tožbenim navedbam, vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev tožbe.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 13. 1. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica prosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri ji je bil izdan kaznovalni nalog, in sicer prosi za BPP za pravno svetovanje ter zastopanje na prvi in drugi stopnji. Toženka odločitev opira na 24. člen ZBPP, v razlogih odločitve pa v bistvu navaja, da odobritev BPP v tej procesni situaciji še ni potrebna, saj lahko tožnica zoper kaznovalni nalog na podlagi 445. č člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sama vloži ugovor. Pojasnjuje, da za razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka po 439. do 443. členu ZKP zadostuje neobrazložen ugovor, v katerem je treba le navesti številko opravilne zadeve, zato lahko to stori tožnica sama, za nadaljnji postopek pa bo lahko ponovno zaprosila za BPP.

7. Toženka ima prav, da je ugovor zoper kaznovalni nalog enostaven in bi ga tožnica res lahko vložila sama, saj je njegova obvezna sestavina le navedba sodbe, zoper katero se vlaga, vendar pa vložitev ugovora ni težišče tožničine prošnje za dodelitev BPP. Tako iz tožničine vloge z dne 18. 11. 2021 kakor tudi iz obrazca za vložitev prošnje za dodelitev BPP izhaja, da za BPP prosi zaradi pravnega svetovanja ter zastopanja na prvi in drugi stopnji. Toženka v obrazložitvi sama navaja, da ugovor povzroči razveljavitev sodbe in nadaljevanje postopka z razpisom narokov. Tako posledico ugovora določa četrti odstavek 445.č člena ZKP (gl. npr. tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 52533/2017). Zakaj v taki situaciji, ko torej že preprosta tožničina izjava, da kaznovalnemu nalogu ugovarja, zadostuje za nadaljevanje kazenskega postopka zoper tožnico, ni pravne podlage za dodelitev zaprošene BPP, to je za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

8. Toženka se sicer sklicuje na 24. člen ZBPP. Po tej določbi pa organ prošnjo zavrne, če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, oziroma če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Da bi šlo v tej zadevi za tako situacijo, iz izpodbijane odločbe ne izhaja, saj toženka (kot rečeno) sama navaja, da bo že enostaven ugovor zadostoval za to, da bo kaznovalni nalog razveljavljen, kazenski postopek zoper tožnico pa se bo nadaljeval. 9. ZBPP sicer določa, da se BPP ob izpolnjeni pogojih praviloma dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP pa lahko sam določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

10. Glede na navedeno torej ni nujno, da toženka vedno sledi predlogu prosilca glede obsega zaprošene BPP in lahko določi manjši obseg, vendar pa tega ne sme storiti brez razloga. Razlog, zaradi katerega bi toženka lahko določila ožji obseg, je ocena, da bo tudi z dodelitvijo BPP v omejenem obsegu, pričakovani rezultat dosežen. Razlog za zavrnitev zaprošene BPP za zastopanje na prvi in drugi stopnji v obravnavani zadevi zato ne more biti toženkino navajanje, da ugovor zoper kaznovalni nalog tožnica lahko vloži sama, saj bo (kot že večkrat rečeno) v posledici vloženega ugovora prišlo do nadaljevanja kazenskega postopka zoper tožnico. Zakaj torej tožnica, ob tem da v vlogi za dodelitev BPP z dne 18. 11. 2021 navaja, da je treba vložiti ugovor - torej da ga bo nedvomno vložila (to pa je morala storiti v 15 dneh po vročitvi sodbe o kaznovalnem nalogu, drugi odstavek 445. č ZKP), ni upravičena do BPP za zastopanje v nadaljnjem kazenskem postopku, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Ker je zato ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev iz 7. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

11. Po povedanem je tožba utemeljena, zato ji je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 toženki vrnilo v ponoven postopek.

12. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člen ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka**

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, kar skupaj znaša 347,70 evrov. Neupravičeno pa tožnica uveljavlja povračilo stroškov po 4. členu Pravilnika, saj tožnica tožbe ni pojasnjevala z nadaljnjimi obrazloženimi vlogami niti to ni bilo potrebno.

14. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah ZST-1).