Up-33/97

7. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 7. marca 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št.VIII Ips 1/96 z dne 22. 10. 1996 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije št. Sp 481/92 z dne 7. 5. 1992 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Kranju št. S 651 z dne 29. 1. 1992 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da sodišča niso pravilno ugotovila dejanskega stanja in niso pravilno uporabila materialnega prava. Delovno razmerje mu je prenehalo na podlagi šeste točke 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in naslednji - ZDR). Dela ni mogel opravljati zaradi slabega zdravstvenega stanja, ki se je pričelo v času dela in bivanja v E. Lečeči zdravnik naj bi njegovega stanja ne jemal dovolj resno, prav tako pa naj ne bi upošteval mnenja predsednika letalske medicinske komisije in mu bolniškega staleža ni podaljšal. Kršene naj bi mu bile pravice iz 15. in 51. člena Ustave, pri čemer pa teh kršitev posebej ne utemelji. Ustavno sodišče prosi, naj presodi dokumentacijo, ki jo prilaga in sprejme zanj ugodno odločitev.

Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev delavskega sveta in sodišča o razlogu prenehanja delovnega razmerja, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pritožnik ni izkazal.

3.Ustava v 15. členu določa okvire uresničevanja in omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v 51. členu pa načelno ureja pravico do zdravstvenega varstva. Ker v okviru sodnega postopka v zvezi z prenehanjem delovnega razmerja, na katerega se nanaša izpodbijana oziroma obravnavana sodba Vrhovnega sodišča, očitno tudi ne gre za zatrjevane kršitve pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan