Jedro

Sodišče druge stopnje se je v zvezi z dokazno oceno izvedenskega mnenja strinjalo z zaključki sodišča prve stopnje, tožnica pa ni uveljavljala nekih novih argumentov, ki jih sodišče prve stopnje že ne bi upoštevalo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tožbi trdila, da dne 10. 9. 2004 ni bila ustrezno zdravljena, da niso opravili vseh preiskav niti ni bila hospitalizirana, zaradi česar je prišlo do nekroznega miofasciitisa (okužba mehkih tkiv s prizadetostjo kože, podkožja, kit in mišic). Doma je izgubila zavest 11. 9. 2004, česar do 13. 9. 2004 ni opazil nihče. 2. Toženka je trdila, da je bilo zdravljenje ustrezno, da je do napredovalnega vnetja prišlo, ker ni uživala predpisanega antibiotika v času od 11. do 13. 9. 2004 niti ni hodila na preveze. Razlogov za hospitalizacijo ni bilo.

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odškodnine. Kot pravilno je sprejelo mnenje izvedenca o tem, kakšni so simptomi nekrotizirajočega fasciitisa in ugotovilo, da tožnica teh dne 10. 9. 2004 ni imela. Hospitalizacija ni bila potrebna. Zaključilo je, da se je bolezen pojavila kasneje in ne že ob začetku zdravljenja.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Višje sodišče ni pritrdilo tožničini navedbi, da so njeni simptomi nakazovali na možnost obstoja nekrotizirajočega fasciitisa.

5. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo, v kateri dvomi v vsebino in pravilnost izvedenskega mnenja in se sklicuje na članek o začetnih znakih okužbe. Sodišče prve stopnje po njenem mnenju ni upoštevalo 254. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 45/2008 – ZPP). Pritožbeno sodišče ni preizkusilo pritožbe v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, ko je navajala, zakaj utemeljeno dvomi v obstoječe izvedensko mnenje; kaj izhaja iz strokovnih člankov in kakšne simptome je imela sama.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje niso podane. Kot navaja tudi sama tožnica v reviziji, revizije ni mogoče vložiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje. Že zato ni mogoče upoštevati njenega očitka v zvezi s kršitvijo 254. člena ZPP s strani sodišča prve stopnje. Po mnenju revizijskega sodišča je neutemeljen tudi očitek, da pritožbeno sodišče ni ravnalo v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ker naj ne bi preizkusilo sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so bili navedeni v pritožbi. Sodišče druge stopnje se je v zvezi z dokazno oceno izvedenskega mnenja strinjalo z zaključki sodišča prve stopnje, tožnica pa ni uveljavljala nekih novih argumentov, ki ji sodišče prve stopnje že ne bi upoštevalo. V zvezi z stališči iz člankov (ki so osrednja sestavina tudi same revizije) je izvedenca na obravnavi zaslišalo in dejansko stanje razčistilo.

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP). Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP