Jedro

Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o imenovanju arbitra ni dovoljena (čl. 14/5 ZArbit).

Izrek

Pritožba se zavrže. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za arbitra nasprotnega udeleženca postavilo A.A..

Zoper takšen sklep se nasprotni udeleženec pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da izpodbijanega sklepa ni možno preizkusiti, saj iz izreka ni razvidno, za imenovanje arbitra katere začasne arbitraže gre, to pa ni razvidno niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi predlagatelj na podlagi poziva sodišča prve stopnje, predlog popravil tako, da ga je podpisala pooblaščena oseba. Popravljen predlog nasprotni udeleženki ni bil vročen, zato se nasprotna udeleženka do njega ni mogla opredeliti, posledično pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora nasprotne udeleženke, da ni mogla slediti predlogu za začetek arbitražnega postopka, ker ta ni vseboval imena zakonitega zastopnika niti imena pooblaščenca ter tudi ne dokazila, da je pooblaščenec upravičen podati izjave v imenu predlagatelja. Podlaga za sodno imenovanje arbitra je neutemeljena zavrnitev ali neupoštevanje predloga za začetek arbitražnega postopka. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovora nasprotnega udeleženca, da predlog za začetek arbitražnega postopka ni vseboval imena zakonitega zastopnika niti njenega pooblaščenca in tudi ne dokazila, da je pooblaščenec upravičen podati izjave v imenu predlagatelja, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Nasprotni udeleženec je predlagatelja v odgovoru na predlog za začetek arbitražnega postopka opozoril, da predloga ni podpisala zato pristojna oseba, zaradi česar ga nasprotni udeleženec ne more šteti za predlog Sveta delavcev tožene stranke za začetek formalnega arbitražnega postopka in nanj v tem okviru tudi ne more reagirati. Ustreznost tega opozorila izhaja iz dejstva, da je sodišče prve stopnje predlagatelja pozvalo, da dopolni predlog tako, da ga podpiše zato pooblaščena oseba. Predlagatelj na opozorilo nasprotnega udeleženca ni popravil predloga za začetek arbitražnega postopka, zato nasprotnemu udeležencu ni ostalo drugega, kot da mu nasprotuje tudi v sodnem sporu, sodišče prve stopnje pa bi predlog moralo zavrniti. Predlagatelj naj bi domnevno popravil pomanjkljivosti predloga za sodno imenovanje arbitra, ni pa popravil predloga za začetek arbitražnega postopka, čeprav ga je nasprotni udeleženec pozval, da to stori. Sodišče prve stopnje je predlogu za sodno imenovanje arbitra ugodilo tudi zaradi tega, ker je štelo, da gre za kadrovsko vprašanje glede katerega je določbo 92 člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, Ur. l. RS, št. 42/93) potrebno skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem. Sodišče prve stopnje pri tem ni pojasnilo, zakaj naj bi šlo za kadrovsko vprašanje v smislu določb ZSDU. Vprašanje v zvezi s katerim želi predlagatelj arbitražni postopek, ni in ne more biti predmet arbitražnega postopka po ZSDU. Pri sporih med svetom delavcev in delodajalcem, ki jih lahko rešuje arbitraža, gre za vprašanja, ki se na splošno tičejo položaja delavcev družbe, ne pa za postopke v zvezi s konkretnimi delavci. Pri postopkih v zvezi s konkretnimi delavci ne gre za kolektivni delovni spor, ampak za vprašanje individualnega razmerja med delavcem in delodajalcem. V nadaljevanju pritožba našteva pristojnosti sveta delavcev po ZSDU, ki so lahko predmet arbitraže. Pri konkretnem vprašanju razveljavitve oziroma odprave izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi članom sveta delavcev ne gre za kadrovsko vprašanje, glede katerega bi bilo potrebno skupno posvetovanje med svetom delavcev in delodajalcem. Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za sodno imenovanje arbitra zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe in predlagal, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni dovoljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, ker nasprotni udeleženec kljub pozivu predlagatelja ni imenoval svojega arbitra v arbitražo, ki naj bi na predlog predlagatelja razrešila spor med predlagateljem in nasprotnim udeležencem glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dvema članoma sveta delavcev nasprotnega udeleženca.

Sodišče prve stopnje je arbitra postavilo na podlagi določbe 1. odstavka 102. člena ZSDU. Ta določa, da mora s predlogom o začetku arbitražnega postopka tisti, ki je sprožil postopek, imenovati tudi svojega arbitra in v kolikor druga stran v 15 dneh po začetku postopka ne imenuje svojega arbitra, lahko predlagatelj zahteva, da arbitra postavi pristojno sodišče. Glede dovoljenosti pritožbe zoper sklep o postavitvi arbitra pa je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o arbitraži (ZArbit, Ur. l. RS, št. 45/2008). V skladu s 1. odstavkom 1. člena ZArbit se ta zakon uporablja za arbitraže s sedežem v Republiki Sloveniji, ne glede na to ali so stranke postopka domače ali tuje osebe. V 5. odstavku 14. člena ZArbit je povsem nedvomno določeno, da proti odločitvi sodišča iz 3. in 4. odstavka tega člena ni pritožbe. V 3. odstavku 14. člena ZArbit pa je vsebovano pooblastilo sodišču, da imenuje arbitra, če ena stranka v 30 dneh od prejema zahteve druge stranke za imenovanje arbitra tega ne stori. Ni bistveno, da je sodišče prve stopnje arbitra postavilo ob sklicevanju na določbe ZSDU, saj je tudi glede arbitraže, ki je v ZSDU predvidena za reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem, potrebno uporabiti določbe ZArbit glede vprašanj, ki v ZSDU niso urejena. Eno od takšnih vprašanj je tudi vprašanje možnosti pritožbe zoper odločitev sodišča o postavitvi arbitra.

V skladu s 1. odstavkom 363. člena ZPP so pritožbe zoper sklepe sodišč prve stopnje praviloma dovoljene. Pritožba je nedovoljena samo takrat, kadar jo zakon izrecno izključuje. Peti odstavek 14. člena ZArbit izrecno izključuje pravico do pritožbe zoper sklep o imenovanju arbitra, zato bi sodišče prve stopnje pritožbo moralo zavreči kot nedovoljeno.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.

Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.