Jedro

V primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti prvi toženi stranki stroške revizijskega odgovora v znesku 100.980 SIT, v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca nerazdelno dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 3.000.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

2. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidenta je, da sporni časopisni članki v svoji celoti predstavljajo napad na čast in dobro ime tožnika kot stečajnega upravitelja, saj ga prikazujejo kot človeka, ki služi na račun stečajev, povzroča stečaje in sistematično uničuje stečajna podjetja. Pri tem ne gre za kritiko tožnikovega delovanja temveč za "informacijo, ki se nanaša na neka dejstva oz. trditve, ki pa niso resnične". Predlaga, da se sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženima strankama. Tožena delniška družba je odgovorila na revizijo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja izključno razlog zmotne uporabe materialnega prava in je zato preizkus revizijskega sodišča omejen zgolj na ugotovitev ali je bil glede na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov sodb prve in druge stopnje, tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen (371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Pravica do časti in ugleda predstavlja osebnostno pravico in ima zato absolutne učinke, ki so omejeni le s pravicami drugih oseb. Absolutni učinki pravice zato ne pomenijo, da je tudi sama pravica neodvisna od pravic (upravičenj) drugih subjektov. V primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru. V konkretnem primeru je tako polje ugotavljanja (ne)protipravnosti ravnanja tožencev vpeto v norme 35. in 39. člena Ustave Republike Slovenije.

7. Za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede plačila denarnega zadoščenja zaradi posega v tožnikovo osebnostno pravico so zato (glede na navedeni materialnopravni okvir) pomembna naslednja dejstva, ki izhajajo iz razlogov sodb prve in druge stopnje: -sporni časopisni članki se nanašajo izključno na tožnikova ravnanja pri opravljanju dela stečajnega upravitelja v stečaju E. d.d.; -trditve o dejstvih v spornih časopisnih člankih, ki se nanašajo na obseg prijavljenih terjatev in vnovčenje akceptnega naloga, so resnične; -komentar tožnikovega ravnanja predstavlja izključno jasno opredeljena stališča drugih protagonistov stečajnega postopka, ki pa jih novinar (toženec) ni mogel ustrezno preveriti zaradi nedostopnosti tožnika.

8. Takšna dejstva pa dopuščajo tudi nadaljnje ugotovitve prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, da predstavljajo sporni časopisni prispevki seznanjanje javnosti z resničnimi informacijami (ter mnenji in stališči vpletenih oseb), ki so lahko predmet javnega zanimanja, pri čemer sam zapis ni žaljiv.

9. Pri takšnem stanju stvari je izključena protipravnost posega tožencev v osebnostno sfero tožnika, s tem pa tudi njuna morebitna odškodninska obveznost. 10 Revizijsko sodišče je zavrnilo neutemeljeno revizijo (378. člen ZPP).

11 Prva tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov v zvezi z odgovorom na revizijo (sestava odgovora, materialni stroški in davek na dodano vrednost) na podlagi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.