Jedro

Obveznost priklopa na javno komunalno omrežje je zakonska obveznost (5. člen ZGJS), za izpolnjevanje katere mora na podlagi zakona skrbeti občina. V obravnavani zadevi ni sporno, da je revident edini uporabnik in hkrati solastnik nepremičnine, ki še ni priklopljena na kanalizacijsko omrežje, saj se odpadna komunalna voda odvaja v greznico, zato obstoji zakonska obveznost priklopa. Ta zakonska obveznost priklopa, glede na okoliščine konkretnega primera, tudi ne bi bila manjša, če bi se ukrep nanašal na oba solastnika. Obveznost priklopa pa tudi po naravi stvari ni deljiva. To pomeni, da v obravnavani zadevi izpostavljeno vprašanje na revidentov pravni položaj kot inšpekcijskega zavezanca ne vpliva. O civilnopravnih razmerjih med solastniki pa z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno (inšpekcijski postopek je namenjen varstvu javnega interesa in ne urejanju pravnih položajev iz naslova solastnine). Revidentovo vprašanje zato ni pomembno pravno vprašanje, ki bi terjalo vsebinsko presojo revizije.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, št. 0611-255/2014 z dne 4. 3. 2015, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da pridobi soglasje JKP Žalec za priključitev tam navedenega objekta na javno kanalizacijo, da poravna vse obveznosti iz naslova priključitve in zagotovi izvedbo priključka objekta na javno kanalizacijo, vse v roku 30 dni od vročitve določbe, za primer neizvršitve naloženih ukrepov pa mu je bila zagrožena izvršba s prisilitvijo in sicer denarna kazen v znesku 1.000,00 EUR. Tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 352-02-0009/2015 z dne 30. 9. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma da izpodbijano spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.2 Revident teh zahtev ni izpolnil. 6. V reviziji navaja vprašanje: "ali se lahko ukrep pridobitve soglasja za priklop, poravnave vseh obveznosti iz naslova priključevanja ter zagotoviti izvedbo obveznega priklopa objekta na javno kanalizacijo, naloži zgolj enemu solastniku oz./ali pri izreku takega ukrepa obstoji nujno enotno sosporništvo med solastniki". Meni, da bi moral biti inšpekcijski ukrep obvezne priključitve objekta na javno kanalizacijo naložen obema solastnikoma. Sklicuje se na 66., 67. in 99. člen Stvarnopravenga zakonika (v nadaljevanju SPZ). Navaja, da lahko solastniki le skupno upravljajo z nepremičnino, zato bi lahko solastnica zahtevala varstvo svoje solastninske pravice in odstranitev s strani revidenta enostransko postavljenega priključka.

7. To vprašanje, glede na vsebino konkretne zadeve, za dovoljenost revizije na zadošča. Obveznost priklopa na javno komunalno omrežje je zakonska obveznost (5. člen Zakona o javnih gospodarskih družbah), za izpolnjevanje katere mora na podlagi zakona skrbeti občina. V obravnavani zadevi ni sporno, da je revident edini uporabnik in hkrati solastnik nepremičnine, ki še ni priklopljena na kanalizacijsko omrežje, saj se odpadna komunalna voda odvaja v greznico, zato obstoji zakonska obveznost priklopa. Ta zakonska obveznost priklopa, glede na okoliščine konkretnega primera, tudi ne bi bila manjša, če bi se ukrep nanašal na oba solastnika. Obveznost priklopa pa tudi po naravi stvari ni deljiva. To pomeni, da v obravnavani zadevi izpostavljeno vprašanje na revidentov pravni položaj kot inšpekcijskega zavezanca ne vpliva. O civilnopravnih razmerjih med solastniki pa z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno (inšpekcijski postopek je namenjen varstvu javnega interesa in ne urejanju pravnih položajev iz naslova solastnine). Revidentovo vprašanje zato ni pomembno pravno vprašanje, ki bi terjalo vsebinsko presojo revizije. Če pa revident s sklicevanjem na dve sodni odločbi v drugih zadevah uveljavlja dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse sodišča prve stopnje, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da gre za odločbi, ki se nanašata na drugačno dejansko in pravno podlago, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

8. Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo Zakona o pravdnem postopku - ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E), to so določbe ZUS-1, ki so v upravnem sporu urejale pogoje za vložitev in dovoljenosti revizije ter revizijski postopek pred Vrhovnim sodiščem. Ker pa je v tem upravnem sporu izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe novele ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se glede na tretji odstavek 125. člena ZPP-E ta revizijski postopek konča po pred uveljavitvijo ZPP-E veljavnima ZUS-1 in ZPP. 2 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015, X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi.