Jedro

V ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta se lahko navajajo nova dejstva in dokazi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn.št. 10288/2005 z dne 4.1.2008 in potrdilo navedeni sklep, s katerim je bil zavrnjen predlagateljičin predlog za vknjižbo služnostne pravice poti po parc. št. 1075/2 k.o. S., v korist parc. št. 1075/1 in parc.št. 1076 k.o. S..

Predlagateljica v pritožbi povzema dosedanji potek postopka in poudarja, da je zemljiškoknjižno sodišče že drugič neutemeljeno zavrnilo njen predlog. Če je menilo, da predlog ni popoln, bi jo moralo pozvati na dopolnitev. Graja stališče izpodbijanega sklepa, da stranka v ugovoru ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Neutemeljeno je tudi stališče, da sodišče nima pristojnosti, da bi po uradni dolžnosti raziskovalo, ali je predlagateljica pravna naslednica pogodbenih strank. Že z vpogledom v zemljiškoknjižno stanje bi brez posebnega raziskovanja ugotovilo, da je na parceli, v korist katere predlaga vpis služnosti poti, vpisana kot solastnica, in da sta z M. P. pravna naslednika B. in G. M., ki sta stranki sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja. Dejstvo, da sta v zemljiški knjigi kot solastnika navedena tudi S. I. in M.I., pa tudi ne more vplivati na utemeljenost predloga za vpis služnosti poti.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je pritožbena graja stališča prvostopenjskega sodišča, da ne more upoštevati navedb iz ugovora, da je predlagateljica pravna naslednica pogodbenih strank sporazuma, na podlagi katerega zahteva vknjižbo služnostne pravice, češ da jih je podala prepozno. Takšno stališče bi lahko imelo podlago le v 286. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Vendar pa je ZPP moč uporabiti le, če Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določenega vprašanja sploh ne urejata (120. člen ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP). Ugovor proti sklepu zemljiškoknjižnega referenta pa ZZK-1 posebej ureja v 157. in 158. členu. Ne predpisuje, da se v ugovoru ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Glede na to, da posebej predpisuje prepoved navajanja novih dejstev in dokazov v pritožbi (160. člen ZZK-1), je po razlogovanju a contrario logičen sklep, da te prepovedi v ugovoru ni. Da je podajanje novih dejstev in dokazov v zemljiškoknjižnem postopku možno še v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, izhaja tudi iz sodne prakse: prvega razveljavitvenega sklepa v tej zadevi - II Cp 1372/2008, pa tudi iz sklepov Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3220/2010 in Višjega sodišča v K. Cp 653/2007. Že iz prejšnjega sklepa višjega sodišča v tej zadevi izhaja napotilo prvostopenjskemu sodišču, naj se vsebinsko opredeli do predlagateljičinih navedb iz ugovora zoper sklep o zavrnitvi vpisa. Če navedbe, ki jih je predlagateljica podala v ugovoru, ne bi bile upoštevne, ker bi bile prepozne, ne bi pritožbeno sodišče naložilo prvostopenjskemu, naj jih obravnava.

Prvostopenjsko sodišče se bo tako moralo v ponovljenem postopku vsebinsko opredeliti do v ugovoru podanih navedb predlagateljice in ponovno odločiti o njenem predlogu za vknjižbo služnostne pravice. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je tudi v izpodbijanem sklepu smiselno izražen dvom glede dovoljenosti vpisa, ker sta solastnika gospodujočega zemljišča tudi M. in S. I., materialnopravno zmoten. Stvarna služnost je vedno ustanovljena v korist gospodujoče nepremičnine, imetniki pravice pa so vsakokratni (so)lastniki gospodujoče nepremičnine in lahko vsak od njih, če so izpolnjeni pogoji za vpis, doseže vknjižbo služnostne pravice.

Pritožbi predlagateljice je zato višje sodišče ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo ustrezne izbrise in po noven vpis plombe (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).