Up-226/97

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh z Ž., ki ju zastopa C. C. iz Z. na seji senata dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 300/95 z dne 24. 4. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2032/93 z dne 20. 4. 1994 in sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju, št. P 356/92 z dne 2. 7. 1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bilo med drugim ugotovljeno, da je bil sporni poslovni prostor z odločbo pristojnega organa v letu 1960 nacionaliziran in da zato ni bil predmet kupoprodajne pogodbe, sklenjene med pritožnikoma kot kupcema in tožnico v pravdi kot prodajalko. Z drugostopno sodbo in s sodbo Vrhovnega sodišča sta bili zavrnjeni pritožba in revizija zoper ta del sodbe. Pritožnika trdita, da nacionalizacija poslovnega prostora ni bila izvedena in se zato ne strinjata s stališčem izpodbijanih sodb, da je poslovni prostor postal družbena lastnina kljub temu, da to dejstvo ni bilo vpisano v zemljiško knjigo. Njuno stališče naj bi potrjevalo dejstvo, da je bila že štirikrat predmet dedovanja celotna hiša, v kateri se sporni poslovni prostor nahaja. Prav tako se ne strinjata s stališčem, da prvi pritožnik ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil v dobri veri, saj se je zanesel na stanje v zemljiški knjigi. S tem, ko gredo izpodbijane sodbe mimo pisne kupoprodajne pogodbe, pa naj bi kršile določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in naslednji - ZOR) o obličnosti pogodb glede nepremičnin in o njihovi izpodbojnosti. Nezakonito ravnanje sodnikov naj bi potrjevalo njihovo pristranskost. Z izpodbijanimi sodbami naj bi bilo kršeno enako jamstvo pravic (22. člen Ustave) in pravica do zasebne lastnine (33. in 67. člen Ustave). Pritožnika predlagata, naj Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavi.

2.Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) izpodbijane sodbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Po mnenju pritožnikov je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini edino pomembno, da sta kupec in prodajalec sklenila pisno pogodbo in da je prodajalec zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet pogodbe. Po stališču izpodbijanih sodb pa se poleg tega zahteva še kupčeva dobra vera glede zemljiškoknjižnega stanja. To stališče ni brez razumne pravne obrazložitve, kar terja jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave) niti ni sporno z vidika ustavne pravice do zasebne lastnine (33. člen).

3.Neutemeljen je tudi očitek kršitve pravice do nepristranskega sodišča (23. člen Ustave). Zgolj nezadovoljstvo z izidom pravde take kršitve ne utemeljuje, možnost, da zahteva izločitev sodnika, za katerega meni, da je pristranski, pa ima v pravdnem postopku tudi toženec. Pritožnika nista izkazala, da bi to storila. Ker torej glede izločitve sodnika, ki je sodil v postopku na prvi stopnji, nista izčrpala vseh pravnih sredstev (51. člen ZUstS), se v presojo o utemeljenosti tega očitka Ustavno sodišče ni spuščalo.

4.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić