Jedro

Krajevna pristojnost, ki jo določa ZIZ za posamezne vrste izvršbe, je izključna pristojnost. Zato se stranke v postopku izvršbe ne morejo dogovoriti, da izvršbo vodi drugo sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

Obrazložitev

1. Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi priložene menice kot verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Piranu. To sodišče je dne 22. 2. 2011 izdalo sklep o izvršbi. Zoper sklep sta dolžnika ugovarjala ter navedla, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, zato je sklep izdalo nepristojno sodišče. 2. Okrajno sodišče v Piranu se je s sklepom dne 19. 5. 2001 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo po pravnomočnosti odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju kot krajevno pristojnemu sodišču. 3. Okrajno sodišče v Kranju je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Po njegovem stališču je Okrajno sodišče v Piranu krajevno pristojno za odločitev o ugovoru, sodišče v Kranju pa je glede na med strankama sklenjen sporazum o krajevni pristojnosti pristojno odločati šele po morebitni razveljavitvi sklepa o izvršbi.

4. Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.

5. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) je bila uvedena izvršba na podlagi priložene menice kot verodostojne listine (41.a člen ZIZ). Čeprav je praviloma v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, lahko zakon za posamezne primere določa drugače (prvi odstavek 40.c člena ZIZ). Tako je v postopku izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine po 41.a členu ZIZ za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodišče po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti (četrti odstavek 40.c člena ZIZ). Ker je upnik kot prvo od več kumuliranih izvršilnih sredstev predlagal prenos denarnih sredstev dolžnika, ki so pri organizaciji za plačilni promet, se krajevna pristojnost ravna po tem sredstvu (drugi odstavek 35. člena ZIZ), torej je pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma sedež (136. člen v zvezi s 100. členom ZIZ). V obravnavani zadevi je to Okrajno sodišče v Piranu.

6. Krajevna pristojnost, ki jo določa ZIZ za posamezne vrste izvršbe, je izključna pristojnost. Zato se stranke v postopku izvršbe ne morejo dogovoriti, da izvršbo vodi drugo sodišče (prvi odstavek 69. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sporazum o pristojnosti je mogoče skleniti le za sojenje v pravdnem postopku za določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja (tretji odstavek 69. člena ZPP). V postopku izvršbe je zato dogovor o krajevni pristojnosti lahko upošteven šele v primeru, ko gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa sodišče sklep o izvršbi na dolžnikov ugovor razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Tedaj se bo namreč postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem – to pa je lahko tudi sodišče v skladu s sporazumom strank o krajevni pristojnosti (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

7. Okrajno sodišče v Piranu je torej napačno štelo, da sporazum o pristojnosti velja tudi za postopek izvršbe. Vrhovno sodišče je zato v sporu o pristojnosti odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.