Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi obrazloženo ugovarjal le deloma, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi glede celotnega zahtevka.
1) Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožba dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/00121 z dne 21.4.1999 v delu za glavnico 954.296,24 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v znesku 23.676,91 SIT zavrne kot neutemeljena in se v tem delu sklep o izvršbi potrdi.
2) V ostalem delu se pritožba upnika zavrne kot neutemeljena in se v delu za glavnico v znesku 250.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter za izvršilne stroške v znesku 6.203,09 SIT izpodbijani sklep potrdi.
3) O dolžnikovih stroških ugovornega postopka bo odločeno v pravdnem postopku.
4) Dolžnik je dolžan upniku povrniti 27.000,00 SIT pritožbenih stroškov.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi z dne 21.4.1999 razveljavi v drugi točki izreka ter da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil in navedel, da je delno plačilo v znesku 250.000,00 SIT že upošteval, kar je razvidno tudi iz dokumentacije, priložene predlogu za izvršbo. Nadalje upnik pojasnjuje, da je z dopisom z dne 5.1.1999 res terjal le 554.113,80 SIT glavnice ter 234.196,00 SIT obresti, preostali del pa predstavljajo nadaljnje zamudne obresti. Predlaga nadaljevanje izvršbe in priglaša stroške.
Pritožba je deloma utemeljena.
Dolžnik v ugovoru uvodoma navaja, da ugovarja zoper sklep o izvršbi v celoti. Iz dolžnikovega ugovora z dne 23.4.1999 (list. št. 7) pa izhaja, da se dolžnik izrecno sklicuje na upnikov dopis z dne 5.1.1999 (priloga B1), iz katerega izhaja, da je upniku dolžan glavnico ter zamudne obresti v skupnem znesku 788.309,80 SIT. Dolžnik v ugovoru navaja, da ne dolguje upniku toliko, kot le-ta vtožuje, kar dokazuje z zgoraj citiranim dopisom. Čeprav je dolžnik v ugovoru izjavil, da izpodbija sklep o izvršbi v celoti, pa iz samega ugovora ter listin, ki jih prilaga v dokaz, izhaja, da dejansko dolg deloma celo priznava, zato je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi v tem delu nedvomno neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nadalje dolžnik ugovarja, da upnik ni upošteval delnega plačila v skupnem znesku 250.000,00 SIT, kar dokazuje s fotokopijo sporočila o obremenitvi (priloga B2), ter da so glavnica in obresti napačno izračunane. Slednji del ugovora (o napačno izračunani glavnici in obrestih, v znesku 165.987,00 SIT s pripadki) je po oceni sodišča druge stopnje zelo splošen, nekonkretiziran in povsem neizkazan, zato ga ni mogoče šteti kot obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik s svojim ugovorom glede dela upnikove terjatve v višini 954.296,24 SIT ni uspel, zato tudi ni bilo podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi v drugi točki izreka glede tega dela. Zato je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa.
Nadalje sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnikov ugovor glede dela glavnice v znesku 250.000,00 SIT utemeljen. Dolžnik je glede tega dela izvršilnega predloga zadostil pogojem iz 1. odst. 61. čl. in 2. odst. 53. čl. ZIZ, saj je navedel dejstva, s katerimi je svoj ugovor utemeljeval (dolg je deloma poravnal) in predložil ustrezne dokaze (sporočilo o obremenitvi, ki dokazuje delno plačilo).
Izvršilno sodišče se pri obravnavi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O utemeljenosti spornih dejstev bo odločalo sodišče, ki bo vodilo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog v skladu z 2. odst. 62. čl. ZIZ, torej kot pravdni postopek (446. čl. ZPP). Tako se bo predlog za izvršbo štel za tožbo v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče odločilo o utemeljenosti upnikovega oz. tožnikovega zahtevka ter dolžnikovih oz.
toženčevih ugovorov tako po temelju kot po višini. Glede na povedano je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor glede dela glavnice v znesku 250.000,00 SIT ter zamudnih obresti od tega zneska in pripadajočih stroškov pravilno štelo za obrazloženega, zato je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovo pritožbo v navedenem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.
Ugovor zoper sklep o izvršbi glede dela glavnice vsebuje tudi ugovor glede ustreznega dela izvršilnih stroškov. V konkretnem primeru je dolžnik obrazloženo ugovarjal glede dela terjatve v višini 250.000,00 SIT, kar predstavlja 20,76% upnikove terjatve. Upnikovi stroški po odmeri sodišča prve stopnje znašajo 29.880,00 SIT in tako ustrezni del stroškov glede na delež terjatve, glede katere je dolžnik utemeljeno ugovarjal, znaša 6.203,09 SIT. Zato je utemeljena razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi samo glede tega dela upnikovih izvršilnih stroškov. Glede preostalega dela v znesku 23.676,91 SIT za razveljavitev stroškovnega dela sklepa o izvršbi zaradi delne neutemeljenosti ugovora ni bilo podlage, saj so bili ti stroški za izvršbo za izterjavo neutemeljeno prerekanega dela terjatve potrebni.
Ker je dolžnik zoper sklep o izvršbi utemeljeno ugovarjal glede zneska 250.000,00 SIT in je sklep o izvršbi v tem delu razveljavljen ter bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdi, je sodišče druge stopnje za končno odločitev v pravdnem postopku pridržalo tudi odločitev o dolžnikovih ugovornih stroških (3. in 4. odst. 166. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Ker je upnik z obravnavano pritožbo deloma uspel, mu je sodišče prisodilo pritožbene stroške v znesku 27.000,00 SIT, ki obsegajo stroške za sodno takso za pritožbo glede utemeljenega dela pritožbe (954.296,24 SIT). Priglašene administrativne stroške upnika je sodišče zavrnilo, ker jih upnik ni izkazal. Vsi navedeni stroški so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter Taksno in Odvetniško tarifo.