Jedro

Splošna pravila o uporabi CEMT dovolilnic določajo, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja mednarodnega prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled na zahtevo pristojnih nadzornih organov.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) po pooblaščencu vložila revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Carinskega urada Jesenice, DT 4242-2/2007-2 z dne 26. 2. 2007, s katero je prvostopenjski davčni organ revidentu za vlečno vozilo z registrsko številko ...., iz tarifne oznake 8701 20 90 kombinirane nomenklature in TARIC kodo 00, določilo dajatve od carinske vrednosti 25.009,98 EUR, in sicer iz naslova carine v višini 4.001,59 EUR in DDV v višini 5.802,31 EUR, skupaj torej 9.803,90 EUR. Drugostopni organ je pritožbo z odločbo, št. DT 498-1-290/2007-6 z dne 21. 8. 2009, kot neutemeljeno zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ter ob primerni uporabi 367. a člena ZPP presojati glede na vsebino zadeve.

6. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz razloga pravnega vprašanja podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008 obe z dne 9. 4. 2009).

7. Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer „ali se za ugotavljanje obstoja carinskega dolga v primeru kršitev 204. člena CZS(1) upošteva le CEMT dovolilnica,(2) ki je bila (sicer po pomoti voznika) predložena kontroli pristojnih organov oziroma ali se lahko v postopku upošteva kasneje predložena CEMT dovolilnica“.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu razloga za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj bi bilo to vprašanje načeloma lahko relevantno v primeru, če bi bila pomota voznika dejansko izkazana. Vendar pa je sodišče prve stopnje navedlo, da časovno sosledje opravljenih voženj, relacije ter število prevoženih kilometrov, ki so razvidni iz dnevnika voženj k CEMT, št. HR 0106, izključujejo možnost pomotnega vpisa sporne relacije v dnevnik voženj. Iz splošnih pravil o uporabi dovolilnic CEMT(3) tudi jasno izhaja, da morajo biti vsi popravki narejeni tako, da so vidni in da ostanejo izvirno besedilo in številke čitljivi. Ob takšni situaciji, ko je tudi nesporno, da navedena dovolilnica CEMT konkretnega prevoza ni dovoljevala, je za odločitev v zadevi nerelevantno vprašanje, ali se lahko upošteva tudi naknadno predložena dovolilnica CEMT, št. HR 0018. 9. Tudi sicer pa splošna pravila o uporabi CEMT dovolilnic določajo, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja mednarodnega prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled na zahtevo pristojnih nadzornih organov.(4) Iz dejanskega stanja zadeve, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da revident ob carinski kontroli dne 19. 7. 2005 ni predložil dovolilnice, ki bi mu dovoljevala opravo spornega prevoza. Glede na sistem uporabe dovolilnic CEMT, ko prevozniki sami vpisujejo svoje vožnje, in glede na to, da pogosto dovolilnice tudi niso kontrolirane, je namen predpisov o tem, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja prevoza v avtomobilu, ravno to, da jo prevoznik ob kontroli izroči na vpogled kontrolnim organom. Ker revident tega ni storil, se kasneje ne more sklicevati na drugo dovolilnico CEMT. Izpostavljeno vprašanje tako po mnenju Vrhovnega sodišča v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem, oziroma je na navedeno pravno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago navedenega zakonskega besedila, zaradi česar revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

10. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidenta, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so posledice zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Samo s pavšalnimi navedbami o vplivu izpodbijane odločbe na njegovo finančno stanje, in sicer da ima odločitev v obravnavani zadevi zanj zelo hude posledice, saj gre za manjšo gospodarsko družbo, ki ima v lasti tri kamione, in bi se z rubežem tovornega vozila pridobitna sposobnost zmanjšala za eno tretjino, pa revident Vrhovnemu sodišču ni omogočil preizkusa, ali so podane zatrjevane zelo hude posledice. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnitve nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Uredba Sveta (EGS), št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992, o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (UL L 302 z dne 19. 10. 1992 s spremembami).

Op. št. (2): Dovolilnica za prevoz, ki jo Republika Slovenija pridobi od organizacije CEMT (konferenca evropskih ministrov za transport) na podlagi Resolucije CEMT, št. 26 z dne 14. 6. 1973, ter drugih resolucij CEMT.

Op. št. (3): Navodila za uporabo vsestranskega kontingenta CEMT, namenjena državnim uradnikom in prevoznikom, odstavek 5.6. Op. št. (4): Navodila za uporabo večstranskega kontingenta CEMT, namenjena državnim uradnikom in prevoznikom, odstavek 4.1., drugi odstavek 78. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-1-UPB1).