Jedro

Ker je denarna pomoč pravica iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, je za odločanje v sporu o vračilu neupravičeno prejetih zneskov denarne pomoči stvarno pristojno socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je v tožbi, vloženi pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani dne 13.7.2005, navajal, da je tožena stranka z odločbo z dne 12.4.2002 dobila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo za čas od 20.3.2002 do 19.6.2003. Tožena stranka je 16.1.2003 sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato od 16.1.2003 dalje ni imela več pravice do denarne pomoči in je tožeča stranka na podlagi določb 37. in 32. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.) izdala 25.9.2003 o tem ustrezno odločbo. Tožena stranka je denarno pomoč neupravičeno prejemala do 19.6.2003, čeprav od 16.1.2003 do denarne pomoči ni bila več upravičena. Neupravičeno prejeti znesek denarne pomoči je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom Ps 1895/2005/-5 z dne 25.4.2006 izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Sklenilo je, da glede na določbe 37. in 32. člena ZZZPB in glede na določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) ni pristojno za odločanje o sporni zadevi, ker ne gre za socialni spor. Navajalo je, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v podobni zadevi že odločilo (VIII R 33/2006 z dne 22.3.2006) in kot pristojno določilo Okrajno sodišče v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer je zadeva vpisana pod opr. št. I P 1562/2006, pristojnosti ni sprejelo, zato je sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, po določilih drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB - Uradni list RS, št. 36/2004). Štelo je, da spor spada med socialne spore, za katere 7. člen ZDSS-1 predpisuje pristojnost socialnega sodišča. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče zmotno meni, da sta obravnavana zadeva in zadeva, o kateri je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločalo pod opr. št. VIII R 33/2006 podobni zadevi. V obravnavani zadevi se uveljavlja vračilo neupravičeno prejetih denarnih pomoči, do katerih je bila tožena stranka v določenem času upravičena, ta denarna pomoč pa je v zakonu določena kot ena od pravic iz obveznega zavarovanja, v zadevi opr. št. VIII R 33/2006 pa je tožeča stranka uveljavljala vračanje sredstev, prejetih iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki ni pravica obveznega zavarovanja. Že iz povedanega zato sledi, da gre tudi za različno stvarno pristojnost v zadevi, saj v prvem primeru pristojnost določa 7. člen ZDSS-1 in gre za socialni spor, v drugem primeru pa gre za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, kar sodi v pristojnost sodišča splošne pristojnosti.

V obravnavani zadevi gre po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za spor iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, saj je denarna pomoč opredeljena kot pravica iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti (prva alineja 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1). ZZZPB namreč v 14. členu določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju in da so pravice iz tega zavarovanja (17. člen ZZZPB) denarno nadomestilo, denarna pomoč, povračilo prevoznih in selitvenih stroškov in pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Obvezno zavarovanje ne zajema pravic iz aktivne politike zaposlovanja, za katere je tudi določeno, da se ne financirajo iz prispevkov (obvezno zavarovanje) ampak iz proračuna Republike Slovenije (60. člen ZZZPB).

Ker gre za pravico iz 3. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, je glede pristojnosti treba uporabiti še določbo prve alineje drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, ki določa, da je socialno sodišče na področjih iz prvega odstavka pristojno odločati v sporih o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev. In glede na razpoložljive podatke v spisu, to je tožbene navedbe, gre v sporni zadevi za tak spor. Za reševanje takega spora pa je pristojno socialno sodišče. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi z drugim in prvim odstavkom 7. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.