Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma, da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozvalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma, jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, vloženo 26. 7. 2016. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožnik. Navaja, da je prvostopno sodišče tožbo zavrglo iz razloga, ker naj tožnik ne bi pravočasno popravil tožbe, na kar ga je sodišče pozvalo, ker je toženec 3. 8. 2016 umrl in zato naj tožnik pravilno navede, kdo je toženec. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni pravilno uporabilo določb ZPP, saj bi v konkretnem primeru moralo uporabiti 205. člen ZPP in postopek prekiniti ter ga nato nadaljevati, ko bi ga dediči prevzeli oziroma, ko bi jih sodišče pozvalo, naj to storijo. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker ni uporabilo 1. točke 205. člena ZPP.

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik 26. 7. 2016 vložil tožbo zoper samostojnega podjetnika A.A.. Sodišče prve stopnje je 21. 9. 2016 odredilo, da se tožba vroči tožencu v odgovor. Sodišče je 5. 10. 2016 prejelo dopis toženčevega sina B.B., s katerim je vrnil tožbo s prilogami in obrazložil, da je njegov oče (toženec) 3. 8. 2016 umrl. Priložen je bil tudi izpisek iz matičnega registra o smrti. Nato je sodišče prve stopnje 2. 11. 2016 izdalo sklep, s katerim je tožnika pozvalo, da v 8 dneh tožbo popravi in navede toženo stranko, ker je v tožbi navedeni toženec pokojni, zaradi česar je tožba nepopolna. Tožnik je 14. 11. 2016 z vlogo prosil za podaljšanje roka za popravo tožbe, češ da od Okrajnega sodišča v Celju še ni dobil odgovora na vprašanje, kdo so dediči po pokojnem tožencu. Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 17. 11. 2016 rok za popravo tožbe podaljšalo za 15 dni. Tožnik je 30. 11. 2016 z vlogo podal dokazni predlog, naj prvostopno sodišče pridobi podatke o dedičih po uradni dolžnosti, ker jih tožnik od Okrajnega sodišča v Celju še vedno ni prejel. Podredno je predlagal, da se mu rok za popravo tožbe podaljša še za 15 dni. Nato pa je prejel obvestilo Okrajnega sodišča v Celju, da je sklep o dedovanju že izdan, vendar še ni pravnomočen in da se je hči odpovedala dedovanju. Zato je 2. 12. 2016 prvostopnemu sodišču ponovno poslal prošnjo za podaljšanje roka za pravilno podajo naziva toženca. Prvostopno sodišče prvemu predlogu ni ugodilo, drugi predlog pa je zavrglo (sklep z dne 13. 12. 2016), nato pa istega dne izdalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi zmotne odločitve, da tožba zaradi smrti toženca ni popolna oziroma da ni sposobna za obravnavanje. Zato je tožnika pozivalo k popravi tožbe. Vendar je pri tem spregledalo določilo 132. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. RS, št. 15/76 in nasl.), po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. V tem trenutku na dediče preidejo vse pravice in obveznosti njihovega prednika do višine vrednosti zapuščine oziroma dednega deleža. Dediči kot univerzalni nasledniki po samem zakonu vstopijo v postopek. Če je zapustnika zastopal pooblaščenec, je preko njega zagotovljeno, da so dediči v pravdi ustrezno zastopani. Če pa zapustnik ni imel pooblaščenca, je to razlog za prekinitev postopka, dokler ga dediči ne prevzamejo oziroma jih sodišče ne povabi, da to storijo (1. točka 205. člena in prvi odstavek 208. člena ZPP).

7. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 1. točke 205. člena ZPP, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, prvi odstavek 354. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.